V znamenju sožitja narodov
“Predvsem gre za razstavo, ki je zastavljena na temeljih prijateljstva med sosednjimi državami,” pravi Luca Caburlotto, eden od dveh snovalcev razstave razpel iz 21. in 13. stoletja v Čedadu, kjer je na ogled tudi koprsko razpelo iz cerkvice sv. Basa na Prešernovem trgu. O njem in o razstavi so govorili tudi v Kopru.
ČEDAD, KOPER >Razstavo z naslovom Čedadsko razpelo in lesena skulptura v oglejskem patriarhatu v času Peregrina II (12. in 13. stoletje) so odprli julija v nacionalnem muzeju v palači de Nordis, kjer so poleg monumentalnega razpela iz Čedada na ogled številna še ohranjena lesena razpela iz 12. in 13. stoletja vladavine oglejskih patriarhov, med katerimi so tudi tri iz Istre. Tamkaj so razpela pripotovala iz vseh ozemelj, ki jim je vladal patriarhat in so danes del Italije, Avstrije, Slovenije ali Hrvaške.
“Med iskanjem razpel iz tistega časa smo ugotavljali, da jih ima velika večina podobne slogovne zglede. Pomislite, v majhni vasici Gračišće v osrčju Istre smo našli razpelo, ki je v marsikaterem pogledu sorodno razpelu iz Čedada,” je v cerkvici sv. Basa v torek dejal Luca Caburlotto, sicer deželni nadzornik za premično kulturno dediščino Furlanije-Julijske krajine, ki je s kolegom Luco Morijem zasnoval razstavo. Osrednje čedadsko razpelo so restavrirali med letoma 2005 in 2012 in je središče razstave, kjer je na ogled tudi nekaj izdelkov umetne obrti in srebrnine, ki izhajajo iz celotnega severnega Jadrana.
Caburlotto je v Kopru s projekcijo predstavil različna razpela in jih med seboj primerjal. Posebej je pojasnil prehod od bizantinskega tipa razpela z zmagoslavnim, živim Kristusom (Christus gloriosus) s pokončno držo, odprtimi očmi in dvignjeno glavo na križu, ki naj bi simboliziral zmagoslavje nad smrtjo, k trpečemu gotskemu Kristusu (Christus patiens) z ukrivljenim telesom in glavo, ki je omahnila nad prsmi. Italijanski gost je svoje predavanje posvetil novinarju in uredniku Primorskih novic Robertu Škrlju, s katerim se je za naš časopis pogovarjal pred tremi leti in ki bi po njegovem prepričanju cenil sporočilo o prijateljstvu med sosednjimi narodi.
Na dobro obiskanem večeru, ki sta ga priredila humanistično društvo Histria in koprska župnija, je zahtevno in dolgotrajno obnovo križa iz cerkve sv. Basa predstavila Mira Ličen Krmpotič, slikarka in restavratorka, ki je z restavratorsko ekipo križ s presledki restavrirala od leta 1998 do leta 2009. Križ, ki je stal v cerkvi, kjer je bil nekoč “špital” oziroma bolnišnica za revne, naj bi bil čudodelen in je imel zato poseben pomen. Restavratorska dela so pokazala, da naj bi nastal v prvi polovici 12. stoletja, doživel je številne predelave, prekrivalo pa ga je več kot 20 različnih plasti. “Vse te predelave in plasti govorijo o njegovem pomenu, saj je bi vezan na duhovno življenje Kopra,” je dejala restavratorka. Julija se je udeležila tudi odprtja razstave v Čedadu, kjer je bilo 2000 udeležencev: “Nekaj posebnega je bilo doživetje sporočila razstave, ki govori o sožitju štirih narodov.”
Razstava bo odprta do 12. oktobra.
MAJA PERTIČ GOMBAČ