Varnost, ki zastavlja vprašanja

IDRIJA> Dogajanje je strnil v čas svojega službovanja v podjetju, ki naj bi varovalo tedanje družbeno premoženje.>

Na predstavitev romana VarnostTomaža Kosmača je pred iztekom lanskega leta povabil Klub idrijskih študentov. Raznorodno občinstvo vseh generacij, ki je povsem napolnilo Mestno galerijo, je nestrpno pričakovalo, kaj jim bo pisatelj oziroma njegov avtobiografsko obarvani junak Kosmo s svojo znano duhovito ironijo natrosil o prvih delovnih izkušnjah v njega dni znani firmi Varnost. Ni razočaral, saj bralca, tako pravi Jan Cvitković v spremni besedi, popelje na pot skozi varovanje idrijskih podjetij, po kateri zlahka rečeš: “Rezerviram tudi naslednjo krožno vožnjo.”

Kosmo - (anti) junak kratke proze

Povedano drugače: Varnost prebereš v enem mahu in si zaželiš nove. Tudi v najnovejšem romanu Tomaž Kosmač namreč ostaja zvest svojemu svetu - socialnem robu, če ne kar dnu z alkoholom omreženega idrijskega vsakdana, ob katerega se običajno spotikaš, če ga ne celo globoko preziraš. To okolje pa bralec z avtorjevo pomočjo v klenem, pogosto samoironičnem, prvoosebnem pripovedovanju spoznava na novo, kar ga vodi do povsem drugačnih premislekov ter vprašanj o ustaljenih slovenskih normah.

Kosmo je doslej v zbirkah kratke proze izpisal tri krožne vožnje svojih (ne)zgod. Kot je povedal, ga je knjiga Driska (1998), ki jo je izdal na pobudo idrijskega založnika Damjana Bogataja, nepričakovano popeljala med pisatelje in ga kot takega tudi proslavila.

Sledila je Žalostno, toda resnično (2001), za katero Kosmač meni, da mu kot piscu ni v ponos in je zato nima niti v domači knjižni zbirki in naposled Punk is dead (2008), ki jo je izpilil do zadnje vejice in je izdana pri Beletrini požela nemalo odmevov. Med drugim tudi nominacijo za Fabulo, najboljšo zbirko kratke proze. Pravzaprav so se že Cosmove prejšnje zgodbe znašle v različnih antologijah in v prevodih zašle tudi k bralcem različnih evropskih držav. Po njegovi zgodbi Zapor, v kateri je plačilo kazni zaradi neprimernega obnašanja zamenjal za nekajdnevno bivanje v koprskem zaporu, je Televizija Slovenija leta 2007 po scenariju Gorazda Trušnovca in režiji Borisa Palčiča posnela kratki film Vikend paket. Vlogo Cosma je odigral Marko Mandić.

Preskok v roman

V Varnosti se je Kosmo sicer prvič preselil v roman, a to ne velja za pisatelja Kosmača. Kot pravi, ostaja privržen kratkim zgodbam, ki so sočasno po meri njegovega prijateljevanja z besedami in boemskega življenja. To mu namreč prelivanje besed v računalnik “omogoča” največ tri mirne noči na teden. Kosmo se je piljenja daljše zgodbe lotil že pred leti. Z romanom Hvalabogu se je, kot pravi, znova učil pisanja. Gre za kontroverzno delo, svojevrstno priredbo evangelija, ki ga je izdal pod psevdonimom.

O vsebini Varnosti in delovnih začetkih Kosma v istoimenskem podjetju, le toliko, da je šlo pravzaprav za nevarnost. Ko se je namreč Kosmo, maturant ekonomske srednje šole, odločil zagotovljeno birokratsko službo zamenjati z ždenjem v vratarnici in je bil ob njemu ljubih delovnih vikendih še posebej nagrajen za lenarjenje, ga je že direktor sprejel z vprašanjem “Kaj je narobe s tabo?” Hitro se mu je posvetilo, da je bil eden sodelavec bolj čuden od drugega. “Pri Varnosti so bile zaposlene zgolj štiri kategorije ljudi: falirani študenti, čudaki, pijanci in zdravljeni alkoholiki ...” začenja roman. Nadaljuje skozi vratarnice malodane vseh idrijskih podjetij, ki naj bi jih varoval, in groteskno, duhovito, brez dlake v jeziku vodi bralca skozi brezciljnost dela in življenja delavskih in prijateljskih antijunakov, izlete v omamo in druge pregrehe. Pri Beletrini pa so Kosmačev roman na pot k bralcem pospremili takole: “Do bridkega konca skupaj s podjetji, od koder zaporedoma naženejo glavnega junaka, se vrstijo zgodbe o tem, kako je mogoče doživeti poraz tudi v navidez preprosti disciplini sedenja.”

SAŠA DRAGOŠ

Naslovnica Kosmačevega romana/