Včeraj Stalin, danes trgovina
“Lepo pozdravljeni na sicer deževen, a praznični dan. Bojim se namreč, da bodo izidi novih knjig, sploh zahtevnejših, za slovensko družbo vse bolj praznični,” je urednik zbirke Beletrina Mitja Čander včeraj v Ljubljani pričel predstavitev knjižnih novitet. Ocenjuje, da štirje romani in pesniška zbira “v času, ki nas vse bolj sili k uniformiranosti, odpirajo prostor svobode in različnih pogledov na svet”.
LJUBLJANA > S ponatisom Komedije človeškega tkiva iz leta 1980 se tudi Beletrina pridružuje praznovanju 100. obletnice rojstva Vitomila Zupana (1914-1987). “To je eden njegovih najpomembnejših romanov, ki z Menuetom za kitaro, Levitanom in Igro s hudičevim repom tvori avtobiografsko celoto. A edini nikoli ni bil ponatisnjen, najbrž zato, ker je zelo obsežen,” pojasnjuje Čander. “V njem Zupan pripoveduje o svojih burnih mladih letih vse do odhoda v partizane.”
Zupan se je “raztreščeni usodi” in vsemu negativnemu vseskozi upiral s strastnim pisanjem, ugotavlja Čander in upa, da mu bo s tovariši še letos uspelo udejanjiti spominski literarni večer “in situ”, v Zupanu ljubi ljubljanski gostilni Pod vrbo.
Karizmatična osebnost je tudi Lado Kralj (1938), priljubljeni predavatelj na ljubljanski komparativistiki, ki se je po odhodu v pokoj prerodil in prelevil v mladega literata: leta 2010 je pri Beletrini izdal novelistično zbirko Kosec koso brusi, zanjo najprej prejel nagrado za najboljši prvenec, zatem pa še nagrado fabula, zdaj pa pri isti založbi med bralce pošilja še roman Če delaš omleto, postavljen v leta 1925-1948. V njem pripoveduje divjo življenjsko zgodbo Helene Murkovič, ki jo je zasnoval na pisateljici Mileni Mohorič (1905-1972), s katero se je bil ukvarjal že kot literarni zgodovinar. “To je fikcija, ne romansirana biografija,” poudarja Kralj. “Glavni podatki so resnični, veliko pa je tudi dodanega. Ker za človekom, ki je bil v policijski preiskavi, ostane malo gradiva, sem si moral mnogo reči izmisliti. To sem storil po Aristotelovem napotku: tako, da je kar najbolj verjetno.”
Njegovo osrednjo junakinjo najbolj razjeda vprašanje, ali naj se vpiše v partijo ali ne. Obišče Sovjetsko zvezo, kjer natančno opazuje, kako se tam soočajo z dvema vprašanjema: s kmečkim in z ženskim. V živo prisluhne Stalinu, ki jo kakor druge v množici tako prevzame, da se v domovini leta 1948, v času informbiroja, upre zasliševalcem in noče javno priznati, da je Stalin imperialističen pes, tovariš Tito pa edina prava izbira.
Na zabavnejši ravni romanesknega prvenca se Kralj poglablja v literarne razmere v tedanji Ljubljani, prepire med ekspresionisti in novimi realisti, starimi in mladimi, levimi in desnimi ... Nastopijo Srečko Kosovel, Alfonz Gspan, Ferdo Kozak, Vladimir Bartol in drugi.
Mnoge družbene veljake naše dobe pa bralec prepozna v romanu Odpusti, v katerem je Aleš Šteger (1973) z domišljijo oplodil izkušnje, ki jih je bil predlani nabral v Mariboru, v zaodrju Evropske prestolnice kulture. “To je bila neponovljiva izkušnja. Hvala bogu, da neponovljiva,” se nasmehne Šteger. “Takrat sem spoznal, da kompleksen mehanizem mesta deluje prek kratkih stikov in nesporazumov, prek parcialnih pogledov in nakopičenih frustracij, ki pogosto izvirajo v starih zgodbah.”
Šteger v “metafizični kriminalki” opisuje spopad dobrega in zlega, družbenokritična pa je tudi šesta, tako ostra kakor hudomušna tematska pesniška zbirka Davida Bedrača (1978) Tvoj nakupovalni voziček. “Srhljiva mi je družina, ki gre v nedeljo v nakupovalno središče, ne pa v naravo,” pravi avtor knjige, ki je potrošnikovo lakomno oko žal ne bo uzrlo na policah nakupovalnih središč.
Neviden tudi v slovenskem prevodu ostaja naslovni junak sila neobičajnega Neobstoječega viteza. Italijanski pisatelj Italo Calvino (1923-1985) je “spoznal, da je človek povsem izgubil samega sebe in prišel do stopnje artificielnega človeka, ki zgolj funkcionira”, pojasnjuje prevajalka Vera Troha. “Tako se je domislil oklepa, ki se premika, a v njem ni nikogar. To je neobstoj, oskrbljen le z voljo in zavestjo.” ANDRAŽ GOMBAČ