Več pove s pozavno kot z usti

Takrat ga je bilo komaj videti izza velike, svetleče in lepo zveneče pozavne, veliko glasnejše od Aljaža, ki je po naravi zelo tih, morda celo preskromen in miren mladenič. Danes ima že 13 let, (dopolnil jih je prav ta mesec) in obiskuje sedmi razred Osnovne šole Idrija.

Aljaž Kos hodi v glasbeno šolo že od svojega petega leta, ko je začel s predšolsko glasbeno vzgojo in z glasbeno pripravnico, potem je eno leto igral kljunasto flavto, zdaj pa že peto leto obiskuje pouk pozavne, čeprav ta instrument ni bil njegova prva izbira. Kot majhen fantiček si je najprej izbral tubo, ki pa je bila res prevelika za komaj 20 kilogramskega dečka. Za trobilne instrumente se je navdušil ob poslušanju pihalnih orkestrov, zlasti Godbenega društva rudarjev Idrija, v katerem že 32 let flavto igra njegova mama. Prihaja namreč iz glasbene družine, v kateri poleg mame igra flavto tudi njegova sestra dvojčica, oče pa harmoniko in klavir.

Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo opazne uspehe doma in na tujem. Tokratna istoimenska rubrika v oddaji Glasbeni abonma bo drevi ob 20. uri posvečena pozavnistu Aljažu Kosu, ki ga boste lahko ob pogovoru slišali še v izvedbi treh skladb s tekmovalnega sporeda ob klavirski spremljavi Elelene Startseve Somun. Nekaj besed pa bo o Aljažu povedal tudi njegov lanski mentor, profesor Uroš Vegelj.

Letos je njegovega dosedanjega profesorja Uroša Veglja zamenjal Matija Mlakar, ki še naprej skrbi, da se Aljaž vsestransko glasbeno udejstvuje, saj mu glasba zelo veliko pomeni. Ker se zelo hitro uči partitur, igra tudi v različnih komornih zasedbah. Z eno teh si je pred dvema letoma na regijskem tekmovanju prislužil srebrno priznanje. Kot solist pa je lani poleg zlatega priznanja na regijskem prejel še bronasto plaketo na državnem tekmovanju Temsig in na Mednarodnem tekmovanju Svirel. Najbolj pa uživa na vajah šolskega orkestra. Zato že komaj čaka, da se bo skupaj s sestro Evo pridružil godbi, kjer igra tudi njegova mama, in kjer je še pred tem igral njegov ded trobento.

Poleg pozavne pa ga zanima še mnogo drugih stvari. Do nedavnega so to bile lego kocke, danes pa izjemno veliko bere, najraje Harryja Potterja, tudi v angleščini. Poleg branja ga zanima še računalnik, zlasti igrice, ki postanejo zvečer prek skypa način komuniciranja s prijatelji. Ob tem pa že sedmo leto trenira karate, ki se mu je lani pridružil še tenis. V šoli ga najbolj zanima matematika, ki mu prav tako kot glasba, nudi tekmovalne uspehe. Lani je na šolskem tekmovanju zmagal, na državnem pa prejel srebrno priznanje. Na matematično tekmovanje se pripravlja tudi letos, zato bomo sredi marca vsi držali zanj pesti. Tudi glasbe ob tem ne zanemarja, saj se prek nje najlaže izraža. Zato bo verjetno res držalo, kar je že lani povedal njegov profesor: “Aljaž veliko več pove skozi pozavno kot skozi svoja usta.” In tudi zato bo pozavna ostala njegova večna prijateljica.