Večer poezije in glasbe s Sašo Pavček: Obleci me v poljub
“Poezija je za razliko od drugega mojega dela najbolj osebna, najbolj ranljiva, je esenca moje biti,” je o svojih pesmih, ki so izšle v zbirki Obleci me v poljub pri založbi Miš lani, povedala Saša Pavček, ki je poklicno predvsem igralka. Nič čudnega torej, da je pesmim dala odrsko prezenco in z glasbeniki Aljošo Rijavcem na klavirju, Šemsudinom Dinom Džepo na kitari in Janom Oršičem na bas kitari pod istim naslovom oblikovala ljubezensko zgodbo, ki smo jo premierno videli v gledališču v Kopru minuli četrtek.
KOPER> V pesniški zbirki Saše PavčekObleci me v poljub so zbrane ljubezenske pesmi. A ne tiste ki hrepenijo po njej, pač pa one, ki jo v dialogu z Njim živijo. Pesmi govorijo o ljubezni, ki jo lirski subjekt doživlja in živi, in jih tako zelo “živetih” in ne “neizživetih” v slovenski literaturi pravzaprav nismo vajeni. V bralcu (še zlasti ženskem najbrž) vzbudijo neko nedoločljivo bolečino.
Ljubezensko poezijo, ki jo avtorica oblikuje z živo metaforo, izvirnim besedjem in je vsa prekrvavljena s človekovim koprnenjem po drugem, hlepenjem po poljubu in besedah, ki vznemirjajo in pomirjajo nemirno dušo, je Saša Pavček z izjemno dinamiko in igralsko očarljivostjo, ki ji ni manjkalo ne čutnosti ne zasanjanosti, ne strasti ne duhovitosti, pa tudi bridkega ne, z imenitnimi glasbeniki postavila torej pred gledalca.
Igralki seveda ne primanjkuje lepote in telesne privlačnosti, da si mimogrede lahko dovoli čutnost, ne da bi bila niti za hipec cenena. Morda bi lahko kdo igralski interpretaciji poočital elemente kabareta, a je celotna predstava tako sublimna in govorjena z visoko kultiviranostjo slovenskega knjižnega jezika, da estetski doživljaj mimogrede potegne gledalca iz realnosti in mu ustvari iluzijo nekega drugega in lepega sveta. In to je čarobno.
Pesmi, zbrane v Obleci me v poljub, so nastajale zadnjih petnajst let in se je Pavčkova pred njihovim izidom počutila precej nelagodno in negotovo.
“Tone Pavček in Marko Pavček, moja ljuba oče in brat, sta oba izjemna pesnika. Seveda sem čutila težo, odgovornost in večno nedodelanost svojega dela. Hkrati se mi zdi - tako kot je moj oče napisal v eni svojih čudovitih pesmi: Vsak človek je zase svet - da je pomembno, da vsak živi svoje življenje z darovi, ki so mu bili dani in da teh ne zanemarja. Tako sem našla svoj svet in stavila nanj. Brez tveganja, delovanja, iskrenosti in predanosti verjetno ne bi šlo,” je povedala Pavčkova.
Po njenem mnenju je človek celovit šele v odnosu z drugim človekom - naj bo to ljubezenski odnos, naj gre za materinsko, očetovsko ljubezen, naj gre za prijateljstvo, ljubezen do staršev ... “Zdi se mi, da šele skozi druge spoznavaš samega sebe in tudi si.”
Slovenske premiere v Kopru se je ob številnih dramskih igralcih, gledaliških kolegih Saše Pavček, udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca.
MAJDA SUŠA