Večkulturnost brez sprenevedanja

KOPER >Pred dvema letoma so v umaški knjižnici poskrbeli, da so v knjižni izdaji našle dom Tomizzove poti po Istri, pred dobrim mesecem pa je Skupina 85 med bralce poslala literarni vodnik po pisateljevih tržaških poteh.

Tomizzove poti po Trstu (Itinerari Tomizziani a Trieste) sta zasnovali in uredili Patrizia Vascotto in Stella Rasman, kariatidi tržaškega dela Foruma Tomizza.

Ideja za literarni vodnik po pisateljevih poteh se jima je porodila leta 2006, ko sta se Vascottova in Rasmanova domislili, da bi v dnevih, ko gostijo Forum, pripravili sprehod po trgih in ulicah, kamor je pisatelj umestil dogajanje svojih romanov. Odločili sta se, da v knjigo uvrstita štiri sprehode - eden vodi po pisateljevi avtobiografski poti (Tomizza, rojen v istrski vasici Juricani pri Materadi, se je v Trst preselil leta 1955), drugi bralca pelje po poteh Frančiške, tretji odkriva mesta dogajanja Mladoporočencev z ulice Rossetti, četrti pa lokacije romana Zlo prihaja s severa.

In čeprav slednji velja za eno temeljnih pisateljevih del - postavljen je v čas reformacije in v njem srečamo tako škofa Bonoma, “slovenskega pregnanca” Primoža Trubarja kot tudi koprskega škofa Petra Pavla Vergerija, ki je prestopil v protestantske vrste -, ga v slovenščini še ne moremo prebirati. Pred desetletji so sicer prevod pripravljali v tedanji koprski založbi Lipa, a do natisa v knjigi potem zaradi spleta okoliščin ni prišlo. Tako imajo slovenski odlomki tega romana, ki sta jih urednici uvrstili v Tomizzove poti po Trstu, prav posebno zgodbo:iz italijanščine jih je prebesedila Jasna Čebron, dokončen prevod v slovenščino pa je opravil Gašper Malej.

Sto triinosemdeset strani obsegajoč literarni vodnik je v mnogočem veliko delo. Ob tem, da naključnim obiskovalcem, Tržačanom ter ljubiteljem umetnosti in literature, ki so doslej lahko ubirali poti Jamesa Joyca, Umberta Sabe in Itala Sveva, omogoča sprehod po Trstu, kakršen je zaživel v literaturi Fulvia Tomizze,vsekakor ne moremo mimo podatka, da je ves projekt zrasel iz srčnosti in zagnanosti Vascottove in Rasmanove. Vanj je bilo vloženih ogromno ur prostovoljnega dela, denar, ki ga je za knjigo namenila dežela Furlanija Julijska krajina, pa so porabili za plačilo prevajalcev in za tisk.

O pomenu literarnega vodnika po Tomizzovih tržaških poteh je Miran Košuta v spremni besedi med drugim zapisal: “Tomizza je bil človek konstruktivnega dvoma, pisatelj, ki se ni zadovoljeval s komodno resnico uradne politike, informacije ali zgodovine, ampak je tomaževsko grebel v bistvo problemov, razgaljal videz, izpiljal na papirju protislovja obmejnosti in svobodno zasledoval lastno, najčešče izkušenjsko preverjeno resnico. Bežal je od enoumja k večumju, od monolitnosti v raznolikost, od črnobelosti v mnogobarvje. Zato je z umetniško besedo nenehno potoval k drugemu: v sebi in zunaj sebe. In zato si deset let po njegovi smrti najbrž ni mogoče omisliti boljšega poklona Tomizzovemu liku, delu in spominu,kot je tale literarno-filmsko-scenaristični vodnik v njegov obmejni svet.”

Mozaik pisateljevih poti po mestih, ki so odločilno zaznamovala njegovo življenje, je s tržaškim itinerarijem gotovo popolnejši, da bi bil zares celovit, pa mu manjka še koprski del. Kot pravijo v koprski “izpostavi” Foruma, bi to naredili z največjim veseljem. Nenazadnje so Tomizzove poti po Kopru že nekajkrat oživele, za knjižno izdajo vodnika po pisateljevih poteh pa bi potrebovali finančno podporo.

Želijo si, da bi njihovo zamisel kot turistično zanimivo prepoznala mestna občina in jim tako pomagala pri izdaji.

MAKSIMILJANA IPAVEC