Večno aktualen bo trkal na vest
Župana občin Idrija in Casarsa, Bojan Sever in Lavinia Clarotto, sta v petek zvečer odprla razstavo krajev umetnika Pier Paola Pasolinija in njemu bližnjih ljudi, v soboto pa odkrila še spominsko ploščo na idrijski mestni hiši. Občini, ki ju je povezal Pasolini, sta se obvezali h kulturnemu in siceršnjemu sodelovanju.
IDRIJA> V soboto opoldne so akademik in pesnik Ciril Zlobec ter župana Idrije in furlanske Casarse - Bojan Sever in Lavinia Clarotto odkrili ploščo z mladostnim likom Pier Paola Pasolinija, posvetilom in verzom njegove mladostne pesmi, ki se dotika Idrijce. Z mestne hiše, kjer je z družino kot otrok živel v letih 1930 in 1931, znova zre v šolo svojega otroštva. Šolo dobesedno in “šolo” oblikovanja osebnosti v času fašizma, ko je komaj osemletnega Pier Paola motila prepoved materine besede njegovim slovenskim, idrijskim sošolcem v četrtem in delu petega razreda. “Sam se nagibam k temu, da je Pasolini dobil impulz prav v otroštvu, v tistem letu, ko je bival v Idriji, da je pozneje tako silno radikalno udaril na dan z vsem svojim delom,” je v slovesnem nagovoru menil Zlobec.
Ker so tudi do njega “prišle” govorice o razdvojenosti Idrijčanov ob odkritju plošče, je poudaril, da je to povsem v stilu Pasolinija. “Pasolini bi izgubil veliko svoje moči in sporočilnosti, če bi ob njem ugotavljali, da je bil uglajen gospod in umetnik. Bistvo njegovega dela je, da tiste, ki se strinjajo in one, ki se ne, prisili, da razmislijo, kaj je v vsakokratni družbi narobe, da se morajo kot narod, država in človeštvo upreti. Ta trenutek je Pasolini še bolj aktualen, kot je bil za časa življenja,“ je imel Zlobec v mislih nekritično sprejemanje Slovencev vsega, kar sta nam prinesla Evropa in kapitalizem. Torej družbeni red, ki ga je Pasolini raztelesil in pokazal v njegovi najbolj negativni podobi.
Pasolini je med spominskimi dnevi dobra povezal mesti svojega otroštva - Casarso in Idrijo. “Če so bili Italijani za časa Pasolinijevega bivanja v Idriji okupatorji, sedanji čas odpira pot prijateljstvu in kulturnemu sodelovanje,” je poudarila županja Clarotto. Severju je izročila listino svojega mesta, sama pa je od njega dobila pomanjšano repliko spominske plošče.
Medtem ko je z italijansko in slovensko narodno pesmijo slovesnost pospremil godoviški oktet, se je pobudniku spominskih dni in odkritja plošče Tomažu Pavšiču odvalil kamen od srca. Pasolini, ki ga je želel “vrniti” v Idrijo že pred 22 leti, je od sobote končno tam, kjer bo večno aktualen opominjal mimoidoče. Do konca meseca pa si je v galeriji Črni orel mogoče ogledati omenjeni razstavi in non-stop predvajan dokumentarec, ki ga je o Pasoliniju posnela Majda Širca Ravnikar.
SAŠA DRAGOŠ
