“Vedno sem potovala s pisalnim strojem”
“Če bi bila mlajša, bi se takoj pridružila kaki ekspediciji, ki bi šla raziskovat vesolje,” je dejala ob osemdesetletnici in isto pravi tudi danes, ko praznuje 90. rojstni dan. Zdenka Lovec, upokojena novinarka, nekdanja urednica našega časnika in prevajalka, še zmeraj redno obiskuje predstave primorskih gledališč, bere, sodeluje pri debatnem krožku, ostaja bistra in duhovita, tudi pikra.
KOPER > Ker je njen oče kot tiskarski grafik služboval na raznih koncih Jugoslavije, je že kot otrok veliko potovala. Na prvi septembrski dan leta 1924 se je rodila v Virju na Hrvaškem, osnovno šolo obiskovala v Beogradu in Novem Sadu, leta 1935 pa se je družina naselila v Ljubljani. Po maturi na Poljanski gimnaziji je Zdenka Lovec vpisala medicino, a je bila študij zaradi vojne primorana prekiniti. Po smrti še ne petdesetletnega očeta sta mati in hči ostali brez dohodkov, zato se je Zdenka zaposlila v kemični tovarni v Mostah, kjer bila zadolžena za statistiko, ob službi pa je študirala slavistiko.
Leta 1948 se je poročila s skladateljem Vladimirjem Lovcem. Tri leta kasneje sta se s hčerko Vlasto preselila v Koper, kjer se jima je rodila še hči Zvezda. Leta 1952 je Zdenka začela delati pri Slovenskem Jadranu, predhodniku Primorskih novic. “Bila sem deklica za vse,” se spominja. Najprej je bila lektorica in korektorica, kmalu tudi tehnična urednica, zatem novinarka, urednica mladinske in ženske strani in pa seveda kulture. Kar trinajst let je bila odgovorna urednica. V času njenega vodenja uredništva so se Primorske novice kadrovsko in vsebinsko okrepile. V tridesetih letih novinarskega dela je bila stroga in zahtevna, a pravična in dragocena mentorica več rodovom piscev. Ob petdesetletnici časnika je zapisala: “Treba je bilo veliko dobre volje, poguma in moči, da so entuziasti z minimalnimi sredstvi časopis spravili v življenje in ga obdržali.”
Lani je za svoje dolgoletno poročanje o primorskih gledališčih prejela nagrado tantadruj. “S svojim kritiškim duhom in peresom pa tudi novinarskim delom, povezanim z gledališčem, je pripomogla k umetniški rasti vseh treh primorskih gledališč,” so zapisali v utemeljitvi.
V dneh in tednih, ko si je privoščila oddih od novinarskega dela, ni sedela križem rok, ampak je prevajala. Iz angleščine, italijanščine in hrvaščine je v naš jezik prelila 16 knjig. Med avtorji, ki jih je poslovenila, so Robert Ludlum, Zane Grey, Marija Jurić-Zagorka in Agatha Christie, tudi njena znamenita in večkrat ponatisnjena kriminalka Umor na Orient ekspresu. “Največ sem prevajala med poletnimi počitnicami na Dolenjskem,” pravi. “Vedno sem potovala s pisalnim strojem.”
Ko bi mogla, bi še danes. “Včasih smo potovali marsikam, kjer pa so danes vojne, nemiri, revščina,” pravi. “Svet se je spremenil. Človek čuti manj svobode kakor nekdaj.”
Zdenka Lovec največ svobode začuti med premišljevanjem o vesolju in prebiranjem knjig: “Nazadnje me je pritegnila Zgodovina prihodnosti. V knjigi, ki je v slovenščini izšla pred pol stoletja, so napovedane naravne katastrofe, ki smo jih potem dejansko doživeli. Če se bo udejanjilo tudi drugo, o čemer piše avtor, se nam ne obeta nič dobrega.”
ANDRAŽ GOMBAČ
