Velike zgodbe v majhnih krajih
Na sobotni sklepni slovesnosti 8. Festivala evropskega in mediteranskega filma v piranskem Tartinijevem gledališču je nagrado za najboljšega v tekmovalnem programu prejel bolgarski film Slava. Nagrado Vilka Filača za najboljšo fotografijo si je prislužil film Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja Zadnji ledeni lovci, Boris Cavazza pa je prejel nagrado za igralski prispevek k slovenskemu filmu.
PIRAN > Film Slava, pri katerem sta tako za scenarij kot za režijo poskrbela Kristina Grozeva in Petar Valchanov, prikazuje železniškega delavca, ki na tirih najde vrečo denarja, a se kot pošten državljan odloči, da bo najdeno predal policiji. V zahvalo dobi ročno uro, ki pa kaj kmalu neha teči ... “Odlična kritika korumpirane družbe in medijev, film z izvrstnim scenarijem in igro, ki iz malega perifernega dogodka uspe zgraditi veliko zgodbo o neukrotljivi balkanski mentaliteti,” je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija, ki so jo sestavljali direktor motovunskega filmskega festivala Igor Mirković, izvršna direktorica Mednarodne filmske akademije (IFA) Marija Krunić in Jure Matičič, podpredsednik Art kino mreže Slovenije ter vodja programa Mestnega kina Domžale.
Toplina ljudi v ledenem okolju
Nagrado Vilka Filača za najboljšo fotografijo so namenili filmu o grenlandskih lovcih Zadnji ledeni lovci, ki sta ga režirala pokojni Jure Breceljnikin Rožle Bregar. Slednji je bil tudi direktor fotografije, ki “verno prikazuje težke življenjske pogoje in doprinaša k atmosferi filma”, ocenjuje žirija. “Cenimo vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost ekipe, ki je v težkih pogojih uspela kljub ledenemu okolju prikazati toplino ljudi, ki tam še vedno vztrajajo.”
Boris Cavazza nam je povedal, da je nagrade za igralski prispevek k slovenskemu filmu vsekakor vesel: “Je lepa in toliko več mi pomeni, ker sem jo dobil na mediteranskem festivalu. Sicer pa me filmarji najbolj nagradijo, če mi dajo delo. A v zadnjih 15 letih so mi dali samo tri filmske vloge. Poleg tega običajno dobim manjše, tako da se sprašujem, zakaj v meni vidijo pomembno filmsko ikono. Igral sem v glavnem pri filmih, ki niso imeli nobene teže.”
Je pa letos zato toliko odmevnejši Rudar, za katerega je Hanna Slak na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejela vesno za režijo, Rudar pa je tudi slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja. “Moja vloga v tem filmu ni velika, a je kar pomembna, in mislim, da sem jo dobro naredil,” je zadovoljen Cavazza.
V Piranu vidijo filme, ki jih drugod ne morejo
Za oceno festivala smo pobarali Mirsada Purivatro, direktorja Sarajevskega filmskega festivala, ki je v Piranu prejel nagrado za avtorski prispevek k evropskemu filmu. V primerjavi z njegovim festivalom je piranski majhen, komaj opazen. “Vsak festival ima svoj pomen,” poudarja Purivatra. “Piranski je zelo iskreno in lepo postavljen, opravlja čudovito delo. Lahko bi ga celo primerjal s sarajevskim, saj vidim, da razmišljamo podobno. Tudi organizatorji tukaj želijo negovati avtorski film in lokalnemu občinstvu nudijo priložnost za ogled 33 filmov, ki nikoli ne bodo prišli na programe kinematografov. Od njih jih kakih 26 ne bodo nikoli predvajali niti na televiziji. To je usoda avtorskega filma, kar je velika škoda. Zato je piranski festival za ljubitelje filma toliko dragocenejši.”
ANDRAŽ GOMBAČ
