Velikih pet in kraljevina SHS
Slovenski diplomati so na pariški mirovni konferenci leta 1919 dali vse od sebe, a niso mogli preprečiti, da bi velesile v skladu s tajnim paktom Primorsko ne prisodile Italiji. Po drugi strani pa so velesile prav zaradi takratnih prizadevanj slovenskih diplomatov določile pravičnejše meje po drugi svetovni vojni. To so zatrdili zgodovinarji v Kopru ob izidu knjige Velikih pet in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
KOPER>Na večeru v Foresteriji, ki ga je priredila Univerza na Primorskem, so v torek predstavili knjigo o slovenski diplomaciji na pariški konferenci po prvi svetovni vojni (1919), ki je Primorsko in Istro odtrgalo od novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Dr. Andrej Rahten, urednik zbornika, ki je izšel pri Centru za evropsko prihodnost in Založbi ZRC, je kot dodano vrednost knjige navedel gradivo iz japonskih arhivov.
V stikih z japonskimi diplomati so dosegli, da je Japonska iz ujetništva izpustila 81 jugoslovanskih mornarjev (1919). Med desetimi Slovenci, ki jih je z Daljnega vzhoda v Evropo pripeljala francoska korveta, sta bila tudi Gašper Mesesnel iz Vipave in Franc Malalan iz Sežane.
Vanje se je zakopal Boštjan Bertalanič iz Senožeč, ki že osem let živi in študira v Tokiu. Bertalanič je ugotovil, da je Japonska na pariški konferenci vodila politiko “solidarnosti do bratske velesile Italije”, v zameno pa je hotela kolonialno posest na Kitajskem. Rahten je navedel več pričevanj sodobnikov mirovne konference, ki so slovenske diplomate videli kot izredno vztrajne, natančne in delavne. “Naredili so vse, kar je bilo mogoče. Slovenija je bila žal žrtev versajskega sistema,” je pojasnil Rahten.
V tuje arhive se je zakopal tudi dr. Gorazd Bajc iz Trsta. V Londonu je na to temo našel 320 zajetnih fasciklov. Slovenci niso imeli nobenih možnosti, da bi Primorska ne padla pod Italijo, ocenjuje Bajc. Edino ob koncu konference bi bila morebiti možnost, da bi rešili Idrijo, Snežnik in Senožeče, je povedal Bajc.
Knjigo je kot “pomemben prispevek k slovenski zgodovini diplomacije” pohvalil akademik dr. Jože Pirjevec iz Trsta. Slovenci so bili v središču obeh pariških mirovnih konferenc po svetovnih vojnah, je zatrdil Pirjevec. Žig z oznako SHS, ki je bil v uporabi na konferenci, ki se je odvijala napeto kot drama, je dokaz, da so Slovenci prvič v zgodovini postali mednarodni subjekt, je poudaril Pirjevec. “Noben narod v Evropi leta 1919 ni bil tako razkosan kot slovenski,” je dodal in ocenil, da bi Primorska težko ostala slovenska, če bi se po drugi svetovni vojni meje ne premaknile.
TINO MAMIĆ
