Verujejo v glasbo in pravljice
Najboljša filmska glasba mojstra Bojana Adamiča in slovenske popevke iz njene zlate dobe so v soboto zazvenele v Spodnji Idriji in večer pozneje v Idriji. Godbeno društvo rudarjev s solisti je na prednovoletnih koncertih pričaralo pravljična večera množici ljubiteljev večne glasbe.
IDRIJA> Glasba in delčka filmov Partizanska eskadrilja in Valter brani Sarajevo nista po naključju uvedla prednovoletnih koncertov Godbenega društva rudarjev. Gre namreč za vrhunca izjemne filmske glasbene ustvarjalnosti Bojana Adamiča, ki so se mu godbeniki z dirigentom Domnom Prezljem v letu stoletnice mojstrovega rojstva poklonili z vrsto glasbenih dogodkov. Večno Adamičevo glasbo so pozlatili s slovenskimi popevkami iz njihove najboljše dobe.
S klarinetom že 64 let
Ko se je na platnu odvrtel še delček filma Ne okreći se sine in je izzvenela perfektno izvedena (solist Ambrož Vončina) vodilna glasbena tema, ki jo je za film napisal Adamič, sta se mojstrova hčerka Alenka Adamič in predsednik zveze godbenih društev Tone Urbas godbenikom zahvalila za prispevek k jubilejnemu letu in za glasbeno ustvarjanje nasploh. Bronaste in srebrne znake Bojana Adamiča sta vročila godbenikom z več kot deset oziroma 20 letnim igranjem. Trem - pozavnistu Francu Makslju za 47, trobentaču Albinu Čibeju za 58 in klarinetistu Marjanu Kogeju za 64-letno zvestobo orkestru, so ob bučnih aplavzih pripadla zlata priznanja. Posebno, družinsko priznanje je šlo Prezlju, ki je med drugim letos v Narodni in univerzitetni knjižnici uredil Adamičevo za puščino.
S ptico na vrh Triglava
Orkester je z dopolnjenimi 347 leti najstarejši v Evropi. Trdno verujoč v glasbo je torej že v zreli dobi pozdravil čas zlate slovenske popevke. Z Aniko Horvat in Rokom Pečečnikom se je v čast pol stoletnemu jubileju najprej sprehodil po Prelepi beli Ljubljani (Adamič, Ježek). Pegastega dekleta ni srečal, je pa gostja večera, avtorica besedila Elza Budau za popularno skladbo Jureta Robežnika, pozdravila izvedbo orkestra in obetavnega Pečečnika. S skladbo Verujem v pravljice (Robežnik) je Anika Horvat, preden je odpela Lahko noč Piran (Legović) občinstvo v tem nostalgičnem večeru zlahka prepričala. Če bi imela Idrija še primerno akustično dvorano, bi bilo že kar preveč pravljično.
Navdušenje je iz športne, modre dvorane morda še laže “poletelo” proti Triglavu. Čeprav z otožno Ptico vrh Triglava (Robežnik), a njenim originalnim izvajalcem z žametnim glasom - Bracom Korenom. S ptico je zimzeleno poletel s Slovenske popevke leta 1971.
Zimzelen je kakopak tudi Straussov Radetzky marš. Kot dodatek k pravljičnima večeroma ni mogel manjkati za konec izjemno dejavnega leta, ki ga je orkester z glasbo in organizacijo stkal z več deset nepozabnih glasbenih razglednic.
SAŠA DRAGOŠ