Verzi so trdna valuta
Nekaj dni pred začetkom 17. slovenskih dnevov knjige se je v Tržaški knjigarni zbralo pet slovenskih pesnikov različnih stilnih, geografskih in generacijskih korenin. Na srečanju z naslovom Raznoteri, skupaj so Marko Kravos, Jurij Paljk, David Bandelj, Maja Vidmar in Meta Kušar brali svoje pesmi in se izzivali z vprašanji.
TRST>Meta Kušar, ki je nastopila v dvojni vlogi - povezovalke in pesnice -, je najprej vprašala kolege, kako nastanejo njihove pesmi. Predstavnik mlade generacije goriških pesnikov David Bandelj je priznal, da nima odgovora, ker “pesem pride in pade vate”. Tudi Maja Vidmar, ki je pri Študentski založbi pred dnevi izdala zbirko Kako se zaljubiš, natančno ne ve, kako se rodijo njene pesmi. “Nastanejo iz paradoksa, ker če hočem, da pesem nastane, se moram nujno umakniti iz same sebe, a hkrati pesem nastane iz mene,” je dejala pesnica iz Nove Gorice.
Veteran tržaškoslovenske poezije Marko Kravos ustvarja, ko je “odprt na vse pore in ko vsa čutila zaznavajo in pomolzejo vse, vsako meglico.” Predstavnik srednje generacije goriških pesnikov Jurij Paljk pa je priznal, da vse manj piše, ker mu novinarsko delo in trije otroci jemljejo potrebni mir: “Moraš biti v miru, ker vsi pesniki ustvarjajo v samoti,” je spomnil Paljk. Kušarjeva pa ima doma veliko miru, a kljub temu najboljših verzov ne ustvarja v tihem čemenju. “Likanje je dober način koncentracije, najboljši verzi nastanejo takrat,” se je pošalila ljubljanska pesnica.
Občinstva je bilo le dvakrat več kot pesnikov, iz njega pa je vseeno prišlo nekaj izzivalnih vprašanj. “Zakaj je v dobri poeziji sama žalost?” je zanimalo gospo v prvi vrsti. Bandelj je odgovoril, da je to tako, ker pesniki “iščejo, ko se ne najdejo”, Kušarjeva in Kravos pa sta se strinjala, da je podoba nesrečnega pesnika zgolj stereotip. Paljk jima je pritrdil, čeprav je priznal, da srečen človek ne rabi pesmi. Kušarjeva pa je pesniško delo primerjala s kopànjem: “Pod zemljo lahko najdeš zlato, najdeš pa tudi kosti, strupene in zdravilne korenine.”
Nazadnje je iz občinstva prišlo še vprašanje o današnji veljavi Srečka Kosovela. Paljk je dejal, da ga še danes jezi, ker je Anton Ocvirk “kriminalno” dolgo držal njegove pesmi v predalu. Kravos pa je pristavil, da je pozen izid Integralov razburil mnogo ljudi, a da je to pač skupna usoda mnogih pesnikov. Bandelj in Kušarjeva sta se ob tem vprašala, kateri založnik bi danes objavil Kosovelove pesmi.
“Morala Kosovelove zgodbe je, da je poezija boljša valuta kot literarna znanost,” je na koncu dejala Maja Vidmar, Marko Kravos pa je postavil piko na i: “Poezija ni kot denar, ki izgublja vrednost. Verzi so trdna valuta, so obstojni. Zato so dobra investicija.”
PETER VERČ
