Vila in Kreslin - trideset let boljša

VIPOLŽE > Da cenijo okolje in tokratnega glasbenega gosta, so pokazali tudi obiskovalci, ki so napolnili vse stole in tudi po skoraj dveh urah glasbe in zgodb z vzklikanjem ponovno klicali na oder prekmurskega trubadurja Vlada Kreslina.

Nič nenavadnega, saj je prekaljeni umetnik stkal svoje stare in nove uspešnice ter zgodbe in anekdote iz svoje bogate umetniške in osebne poti. Previdno, počasi, z občutkom in z očali skrbno na nosu je prebral nekaj odlomkov iz svojih dveh knjig, a je nenehno dvigal pogled in se od napisanega oddaljeval z bolj osebnimi in živimi spomini na zgode in nezgode, pri tem pa železnemu repertoarju zabavnih pripovedk dodal epizode, ki so se pripetile v Goriških brdih. In ni jih bilo malo, saj je na priljubljenem “žur placu” v Vipolžah Vlado z Martinom Krpanom nastopal tolikokrat, “da so mi že govorili , da sem edini Primorec brez potrdila”. Nazadnje pred tremi desetletji: “Ko sem nocoj prišel sem po vsem tem času in videl prenovljeno vilo, sem pomislil: a toliko potrebujemo, da iz ruševine naredimo nekaj čudovitega. Je to veliko? Je to malo? Ne vem, najbrž oboje,” je glasbeno večerjo z mnogimi hodi in pestrimi okusi začel Kreslin.

Še posebej pa začinil s pripovedjo o zabavi v briški kleti, med katero je legendarni član Beltinške bande Jože Kociper nenadoma zaklical: “Glej, moj letnik.” In objel sod z vgravirano letnico 1905. VH