Vilenica šteje kot ena Nobelova nagrada

Kultura
, posodobljeno:

“Vsem nam voščim za 27. rojstni dan. Praznovali bomo do septembra.” S temi besedami je predsednik pisateljskega društva Veno Taufer začel prvo dejanje letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo od 5. do 9. septembra znova gostil zveneča imena svetovne književnosti. “Vilenica se je nedvomno umestila med ducat ne le najstarejših, ampak tudi najpomembnejših festivalov v Evropi,” je poudaril Taufer.

David Albahari, letošnji vileniški nagrajenec, za PN: “Nagrada Vilenica mi je zmeraj  predstavljala morda  najpomembnejšo nagrado za  pisatelje iz tako imenovane Srednje  Evrope. V tem pogledu jo vidim  tudi kot nekaj, kar končno potrjuje  mojo književno identiteto oziroma  kar postaja ena glavnih odlik moje  zapletene književne identitete.”
David Albahari, letošnji vileniški nagrajenec, za PN: “Nagrada Vilenica mi je zmeraj predstavljala morda najpomembnejšo nagrado za pisatelje iz tako imenovane Srednje Evrope. V tem pogledu jo vidim tudi kot nekaj, kar končno potrjuje mojo književno identiteto oziroma kar postaja ena glavnih odlik moje zapletene književne identitete.”

LJUBLJANA> Vileniška žirija je včeraj razglasila letošnjega nagrajenca. 27. lavreat je pisatelj David Albahari. Avtor židovskih korenin, ki se je iz Srbije preselil v Kanado. “'Lepota je pelerina na hrbtu sveta', reče pripovedovalčeva žena v zgodbi Pelerina. Če veliko sodobne proze skuša s takšno ali drugačno pelerino pregrniti svet, ki ga zares živimo, Albaharijevo pisanje s svojimi zamolki in tišinami tako prevleko odgrinja - življenje olupi do čebulnega jedra, kjer se pričenja nema pesem. David Albahari je eden njenih redkih mojstrov,” je utemeljitev letošnje izbire zaokrožil predsednik žirije An drej Blatnik.

Vileniški predvečeri bodo 4. septembra. Na tradicionalni koprski uverturi, ki jo soprirejajo Primorske novice, medijski pokrovitelj festivala in pokrovitelj nagrade vilenica, bosta nastopila nagrajenec David Albahari in letošnji književnik v fokusu, Boris A. Novak.

Nagrajenec nomad

Izbira žirije se, sicer povsem po naključju, a vendarle popolnoma in srečno, prilega letošnji temi festivala, ki bo potekal pod geslom “avtorji nomadi”.

“Na festivalu bo kar nekaj gostov, ki so nomadi bodisi v geografskem bodisi v jezikovnem smislu. Če je pri premikih avtorjev včasih šlo za ekonomsko ali politično migracijo, se danes zdi, da se dogaja večja odprtost, večja mobilnost,” je pojasnil vodja festivala Gašper Troha.

Geslo bo tudi tema osrednje okrogle mize ter izhodišče za razpravljalce na komparativističnem kolokviju, kjer bo pod naslovom Prostorski obrat v literarni vedi skupina uglednih domačih in tujih raziskovalcev iskala razmerja med literaturo in prostorom. “Kolokvij in festival bosta tudi letos lepo uglašena,” je sklenil vodja kolokvija Marjan Dovič.

Prihodnjo soboto bodo v Sežani podelili nagrade mlada vilenica. Kdo jih bo dobil je še skrivnost, a tudi letos se bodo na mladi vileniški parnas povzpela tri dekleta, je izdal predsednik KUD Vilenica David Terčon. Na natečaj se je prijavilo 328 učenk in učencev iz šestih držav. Med njimi so letos prvič tudi dijaki prvih in drugih letnikov srednjih šol.

Evropa rešuje Vilenico

“Čas v naši kulturi je bil tak, da je bil v Društvu slovenskih pisateljev upravičen strah, da nam bodo vzeli Vilenico. Uspel je veliki met v Bruslju, kar bo omogočilo, da bo festival lahko ostal tak kot doslej,” je poudaril Taufer. Organizatorjem je namreč uspela prijava na razpis Kultura 2007-2013, v okviru katerega na križišču evropskih literatur sodelujejo s festivaloma Cuirt z Irske in Pordenonelegge iz Italije. Za dvoletni projekt so od Evropske komisije dobili okrog 200.000 evrov podpore.

“Vilenico slovenska država podpira toliko, kolikor se ji zdi, da mora, da se ne bi blamirala,” je bil kritičen Taufer, ki je hkrati poudaril, da je vrednost festivala za promocijo in uveljavitev slovenske literature v svetu “malo za šalo malo za res enakovredna eni Nobelovi nagradi za literaturo”.

VESNA HUMAR

Mircea Cartarescu, lanski vileniški nagrajenec, se letos, ko   izideta dva slovenska prevoda njegovih del, na festival vrača kot udeleženec.
Mircea Cartarescu, lanski vileniški nagrajenec, se letos, ko izideta dva slovenska prevoda njegovih del, na festival vrača kot udeleženec. Tina Čič