V literaturi se meje naravno zabrišejo

Vilenica
, posodobljeno: 28. 08. 2026, 17:36

Tam, kjer meje izgubijo pomen, se začne Vilenica, je moč slišati ob vsakoletnem mednarodnem literarnem festivalu, ki se ne Kras vrača že z 41. izvedbo. Jama, po kateri nosi ime, pa bo prihodnjo soboto pod budno skrbjo Jamarskega društva Sežana znova gostila podelitev nagrade.

Josef Winkler, avstrijski pisatelj, jama Vilenica, nagrada vilenica, 36. mednarodni literarni festival Vilenica, 11. september 2021

Jama Vilenica bo tudi na 41. podelitvi istoimenske nagrade ena od protagonistk.

Foto: Andraž Gombač

Društvo slovenskih pisateljev sicer že danes ob 18. uri vabi na posebno vileniško kolesarsko turo po Ljubljani, s katero želijo tudi “vileničarji” opozoriti na pomen zelenega prehoda in skrbi za okolje, a sam festival boosta v ponedeljek uvedla dva dogodka, od katerih Primorska v atriju koprskega RTV Centra tradicionalno gosti pogovor z letošnjim slovenskim avtorjem v središču Tonetom Škrjancem, ki ga vodi Irena Urbič.

Prav Primorska je najbrž popolna regija za letošnjo temo fluidnost identit, ki se nanaša tudi ali predvsem na jezikovno, ustvarjalno identiteto posameznih avtorjev. “Misli vodilu, da veliki umetniki nimajo domovine, je Vilenica zvesta že vse od nastanka festivala, saj se je rodila iz preseganja nacionalizma ter iz utemeljevanja trans- ali nadnacionalnosti, ki ju je utelešal večjezični in večkulturni pojem Srednje Evrope. Izbira tekoče gibke identitete je zato logično preizpraševanje samega odraza festivala v času, ko postaja mednarodni red čedalje bolj nestabilen, tesnobno vzdušje pa tipa za iskanjem zatočišča v nacionalni izključevalni monolitnosti,” so zapisali člani letošnje žirije, ki jo sestavljajo Gregor Podlogar, Aljaž Koprivnikar, Veronika Dintinjana, Ludwig Hartinger, Martin Lissiach, Aleš Mustar, Tone Peršak, Diana Pungeršič, Sašo Puljarević in Đurda Strsoglavec.

Na Vilenico poleg dveh osrednjih gostov prihajajo Natalka Suszczyńska, Robert Rybicki, Joanna Łępicka, Velibor Čolić, Said Khatibi, Ann Cotten, Neven Ušumović, Stefan Feinig, Ana Marwan in Natalija Milovanović, vsi pa so s svojimi deli predstavljeni v letošnjem Vileniškem zborniku, ki ga je uredil Aleš Učakar. Ta bo znova temelj branj in izbire prejemnika ali prejemnice vileniškega kristala. Ta bo znan na tradicionalni matineji, ki se prihodnjo soboto ob 11. uri vrača na grad Štanjel.

Vilenica v Trstu in Tomaju

Poleg antologije sodobne poljske književnosti Wielki ping-pong, ki jo je uredil Miloš Biedrzycki, in izide pod okriljem vileniške založbe, katere zbirke od letos nosijo ime Peršolja/Taufer, bo izšla tudi dvojezična izdaja pesniške zbirke Koža (Haut) letošnjega slovenskega avtorja v središču, Toneta Škrjanca, v prevodu Ann Catrin Bolton, v zbirki Litterae Slovenicae.

Med primorskimi dogodki ne gre spregledati Vilenice v Trstu. V četrtek bo namreč ob 19. uri pred Kavarno San Marco pogovor na letošnjo temo z Ano Marwan, Nevenom Ušumovićem in Serhijem Žadanom povezoval Janko Petrovec, v petek ob 19.uri pa bo del programa prvič domoval na obnovljeni Kosovelovi domačiji v Tomaju, kjer se bo Margareta Kržič pogovarjala z Ann Cotten, Stefanom Feinigom, Joanno Łępicko, Natalijo Milovanović.

Večglasnost in bližina

“Letošnja Vilenica je po programu in gostih zelo raznolika, kar se mi zdi tudi najboljši način, da razumemo njeno osrednjo letošnjo temo - fluidnost identitet. Gostimo avtorje iz različnih kulturnih in jezikovnih prostorov, med njimi tudi take, katerih osebne in literarne poti potekajo med več jeziki, državami in kulturami. Prav literatura je po mojem mnenju eden tistih prostorov, kjer se te meje lahko najbolj naravno zabrišejo,” pravi vodja festivala Miha Maurič.

Predsednik DSP Marij Čuk je prepričan, se festival “v času, ki je poln pasti, nerazumljivosti, nasilja, nerazsodnosti ter prej smrti kot življenja v evropski prostor postavlja kot posebnost”. Poudarja, da “festival izpostavlja dvogovor, večgovor in večglasnost ter poudarja solidarnost, sočutje in bližino”, kar se sicer v družbi vse bolj izgublja. •