Višji cilj ostaja zabava
Da gre za korak v neznano, pravijo o drugi plošči zasedbe Dej še'n litro, ki je pred 15 leti nastala med primorskimi študenti v Ljubljani. V soboto je na koncert v koprsko Taverno povabila vse glasbenike, ki so se v tem času zvrstili v njenih vrstah. Na dogodku pa bodo poslušalci prisluhnili tudi novim avtorskim skladbam s plošče Progressive balkan movement, ki, pozor, z naslovom malce zavaja.
KOPER > Seveda drži, da so se godbeniki, ki so se združili in ostajajo (navkljub številnim spremembam postave) skupaj predvsem zaradi zabave, udeležili tudi dveh festivalov v Guči (2004 in 2007), a je njihov repertoar raznovrsten in marsikdaj žanrsko neulovljiv.
Pri “litraštvu”, kakor pravijo gibanju članov kolektiva, ki sedaj šteje 12 glasbenikov, gre za ljubiteljsko ustvarjanje, pa čeprav so med njimi tudi profesionalni glasbeniki. Glavna ambicija ostala ustvariti dobro razpoloženje. Ker je članov veliko, so kajpada kdaj na sporedu tudi nesoglasja, a “litraštvo” je po besedah tubista JernejaŽaklja - Jeca fakulteta tolerance, ki jo trenirajo neprestano.
Višji cilj? Zabava!
Princip, po katerem delujejo, je spontanost: igrajo, ko je prava energija, ko so vsi na voljo. “Včeraj smo denimo nastopali na 100-letnici prezračevalne naprave, ki je bila zgrajena za železniški tunel v Grahovem ob Bači. To je bil spet eden od 'litraških' nastopov v odmaknjenem kraju, daleč od sveta. Nekdo se je spomnil na nas in so nas poklicali. Mi pa smo razbijali sredi Baške grape in ljudje so noreli, igrali smo na cesti, mimo nas so vozili avtomobili. Bilo je neobičajno, a to je naš element. Starejšim gospem igrati od jazza, popa do balkana, in videti, kako se občinstvo odziva in razvnema ob naši glasbi.”
Druga plošča je tako nastala v počastitev petnajstletnice. “Imeli smo že nekaj posnetkov in ostalo je samo še vprašanje, ali bi se še malce potrudili in naredili še drugo ploščo. In smo se,” pravi Žakelj, nekakšen “portparol” zasedbe, ki je svojevrstna novodobna različica godbe na pihala, kakršne so poznale mnoge istrske vasi in ki so, denimo v času pusta, za nabirko hodile igrat po hišah. Korenine zasedbe so v tradiciji, a ustvarjanje nadaljuje v samosvojem slogu. “Navkljub novi plošči nimamo visokih ambicij,” se pošali sogovornik, ki poudarja, da v ozadju resnično ni posebnih promocijskih namenov ali načrtovanja prihodnosti: “Ko se ponudi priložnost za 'špil', jo, če je le možnost, zagrabimo. A se zgodi, da nekaj članov ne more in takrat pač ne igramo ter se s tem ne obremenjujemo preveč.”
Korak v neznano
Naslov druge ploščeje Progressive balkan movement, a je Balkan zgolj simboličen: “V Srbiji so trubači, pri nas razne godbe, spet drugje orkestri mandolin, in vse to smo poimenovali balkanska gibanja. Gre za nekakšna gibala kulturnega življenja na Balkanu, kjer je tako ali drugače tudi Slovenija.”
Skladbe sta napisala saksofonist Bojan Volk - Bojič in pozavnist Matija Mlakar - Jezus. “Skušamo se otresti pričakovanj samoumevnih vplivov takih ali drugačnih standardov”, o novih skladbah pravi Žakelj.
Kljub temu pa je ob poslušanju mogoče zaznati primesi jazza, latina, godbe, ki bi lahko spremljale bikoborbe ali kavbojske filme (da, kar nekaj filmske glasbe bi lahko potegnili s plošče). “Vse skupaj je korak v neznano. Še mi, ko smo poslušali ploščo, nismo vedeli, kako bi o njej govorili. Trudimo se napredovati znotraj oziroma onkraj prisotnih tradicij - od tod progressive v naslovu - in s svojo glasbo okužiti poslušalca. To pa je največ, kar lahko dosežemo.”
MPG
