Vizija mesta v prihajajočem stoletju
Jutri bo v Benetkah vrata odprl beneški bienale arhitekture, 13. po vrsti. Do 25. novembra se bodo pod krovno temo Common Ground predstavili številni arhitekti, svetovni projekti, od slovenskih pa projekt kustosa Toma Kovača 100LM (100-letno mesto). Zlatega leva za življenjsko delo bodo podelili portugalskemu arhitektu Álvaru Sizu Vieiru.
BENETKE> Arhitekturne ideje bodo od jutri znova zasedle paviljone beneških Vrtov, Arzenala in drugih lokacij po mestu v laguni. Ob osrednji razstavi napovedujejo še 55 nacionalnih paviljonov, prvič se bodo predstavili paviljoni Angole, Kuvajta, Peruja, Turčije in Kosova.
Umetniški direktor te največje svetovne manifestacije je londonski arhitekt David Chipperfield, ki se je odločil za krovno temo Common Ground. Razumeli naj bi jo v smislu iskanja skupnega, ponovne afirmacije arhitekturne kulture, ki ne temelji le na posameznih talentih, ampak na skupni zakladnici različnih idej, združenih v enotni zgodbi.
Chipperfield je v svoj izbor, ki ga bo moč videti v Centralnem paviljonu v Vrtovih in Arzenalu, sestavil iz projektov 69 avtorjev, ne le arhitektov, ampak tudi fotografov, umetnikov z drugih področij, kritikov in teoretikov.
Slovenija se predstavlja v Galeriji A+A (v bližini palače Grassi), ki se za časa vsakokratnega bienala spremeni v nacionalni paviljon. Projekt, ki nas zastopa, je projekt Mesta Maribor 100LM (100-letno mesto) oziroma 100 Year City kustosa Toma Kovača. Na primeru Maribora bodo predstavili arhitekturno in urbanistično vizijo mesta v prihodnjih stotih letih. Ne gre za čisti avtorski projekt, zanimivo je, da je pri njem sodelovalo več več kot tisoč strokovnjakov z različnih področij, od arhitektov, urbanistov, znanstvenikov, umetnikov, ekonomistov, filozofov do študentov in njihovih mentorjev. Na razstavi bo tako moč do vizij mesta priti tudi prek tabličnih računalnikov in t.i. pametnih telefonov. Projekt je bil izbran prek ciljnega državnega razpisa in nastal v koprodukciji Znanstveno raziskovalnega združenja za umetnost, kulturno izobraževanlne programe in tehnologijo EpeKa ter Univerze RMIT iz Melbourna.
KLAVDIJA FIGELJ