Vladimir Jazbec tudi po smrti brez meja in brez zadržkov

Gre za prvo posthumno razstavo umetnika, ki je bil do svojega ustvarjanja izrazito zadržan. Vladimir Jazbec, sicer Semedelčan, je v življenju pripravil le nekaj razstav, večino del pa je hranil v svojem ateljeju in jih javnosti predstavljal le ob posebnih priložnostih. Prav zato je razstava v Braziliji pomemben korak pri ohranjanju in predstavljanju njegove umetniške zapuščine.

Jazbečev umetniški izraz se je skozi različna obdobja spreminjal, razstava v Recifeju pa predstavlja več ciklov njegovega ustvarjanja in s tem tudi različne faze njegovega umetniškega razvoja.

Naslov razstave Brez meja. Brez zadržkov. se navezuje tako na pot Jazbečevih del iz Slovenije v Brazilijo kot na umetnikovo osebno zgodbo. “Brez meja” simbolizira preseganje geografskih in časovnih meja, medtem ko “brez zadržkov” predstavlja prehod iz umetnikove zasebnosti v javni prostor. Dela, ki jih je Jazbec za življenja skrbno varoval pred širšo javnostjo, so tako prvič po njegovi smrti zaživela v novem okolju in pred novim občinstvom.

Utrinek z odprtja razstave v Javni knjižnici zvezne države Pernambuco v Recifeju

Foto: Adene

Razstavo pripravlja ADENE - Društvo Slovencev na severovzhodu Brazilije, novonastala zveza, ki si je zadala širše poslanstvo povezovanja Slovenije in Brazilije. Poleg promocije slovenske kulture želi povezovati tudi področja turizma, gastronomije in vinarstva ter ustvarjati priložnosti za sodelovanje med slovenskimi in brazilskimi podjetniki.

Razstava Jazbečevih del je tako ena prvih vidnejših kulturnih pobud društva, ki želi slovensko prisotnost v Braziliji graditi tudi skozi konkretne projekte in povezovanje ljudi. Pri tem računajo na sodelovanje s slovenskimi institucijami, umetniki, gospodarstvom in drugimi organizacijami.

Jazbečeva dela so tako v Brazilijo prispela kot del zgodbe o slovenski umetnosti, hkrati pa naj bi odprla tudi prostor za nova sodelovanja. Razstava obiskovalce spodbuja k razmisleku o mejah, ki jih človek prestopa skozi življenje - med različnimi obdobji, izgubami, spremembami in novimi začetki.

Za umetnika, ki je svoje delo večinoma držal blizu sebe, je pot njegovih slik čez ocean v Brazilijo zato svojevrsten paradoks. Po smrti zapuščajo prostor, v katerem so nastajale, in stopajo pred občinstvo na drugem koncu sveta. Prav v tem organizatorji vidijo eno od osrednjih sporočil razstave: umetnost lahko preživi svojega ustvarjalca, preseže prostor in čas ter začne živeti v novih kontekstih.

Na ponedeljkovem odprtju razstave v Javni knjižnici zvezne države Pernambuco v Recifeju so približno stotim obiskovalcem postregli s slovenskimi vini, prisluhnili pa so tudi glasbi Vlada Kreslina. • an