Volk-Folk: družinska strast do ljudske glasbe

Kultura
, posodobljeno:

Če je izdelava jaslic najstarejša ustvarjalna ljubezen Romea Volka, pa bi ji lahko ob bok postavili tudi ljudsko glasbeno izročilo. “Kaj je lepšega, kot zapeti s prijatelji za svojo dušo,” odgovarja Romeo na vprašanje, zakaj se je pridružil pevski skupini Vasovalec iz Rečice, ki goji ljudski način petja.

Slika iz arhiva družine Volk: pokojni nono Slavko, nekoč bobnar povojne skupine Bukovčani, sin Gregor, študent v Kopru, Romeo, “oče” skupine Volk-Folk in  hčerka Nina, profesorica na bistriški glasbeni šoli
Slika iz arhiva družine Volk: pokojni nono Slavko, nekoč bobnar povojne skupine Bukovčani, sin Gregor, študent v Kopru, Romeo, “oče” skupine Volk-Folk in hčerka Nina, profesorica na bistriški glasbeni šoli Tomo Šajn

Ta ljubezen in talent za petje verjetno izhaja iz njegovega rodu z Velike Bukovice od koder je bil doma pokojni oče Slavko Volk, odličen prvi tenorist in bobnar v povojnih letih znanega, danes bi rekli benda Bukovčani. Romeo se ob priložnostih pridruži skupini ljudskih pevcev z Velike Bukovice, vasi nad Ilirsko Bistrico, kjer ne manjka petja za dušo. Gotovo pa je družina Volk v glasbenem smislu najbolj znana na Bistriškem in tudi po Sloveniji kot družinski trio Volk-Folk. Že ime skupine kaže na duhovitost in iskrivost njenega vodje Romea Volka. V njej godejo hčerka Nina na oprekelj, prastaro glasbilo in tudi na harmoniko plonarco, sin Gregor na violino in meh ter Romeo na kontrabas. Včasih se jim je na bobnu pridružil tudi nono Slavko. Vsi pa so obenem ubrano zapeli. Volk-Folk je skupina, da malo takih in vsak njihov nastop, kjerkoli se pojavijo, navduši. In kar je pomembno, enako radi nastopajo na krajevnih prireditvah in priložnostnih prazničnih koncertih, kot tudi pred zahtevnejšim in strokovnim občinstvom. V slovenskem prostoru so postali znani že dolgo tega z nastopom na prestižni Drugi godbi v ljubljanskih Križankah, slovensko ljudsko glasbo pa so zastopali kot njeni izbrani predstavniki tudi po Evropi.