Vreme naklonjeno bogatemu programu
Letošnji dvotedenski poletni tečaji slovenskega jezika so oseminpetdesetim udeležencem iz trinajstih držav ponudili, poleg dopoldanskih lektoratov, razširjen spremljevalni program, predvsem na temo migracij, in kopico slovenskih filmov. Organizatorji že snujejo načrte za skorajšnjo okroglo obletnico tečajev.
KOPER > Osemnajstič so se klicu Halo, tukaj slovenski Mediteran, poletnih tečajev slovenskega jezika na slovenski Obali v organizaciji Fakultete za humanistične študije Koper, odzvali potomci Slovencev po svetu in zamejstvu, študenti, tolmači, novinarji, učitelji in drugi iz Argentine, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Nemčije, Poljske, Rusije, Srbije in Švedske.
Dvotedenski tečaji so se začeli 18. julija z uvodno svečanostjo v atriju Univerze na Primorskem z nagovorom državnega sekretarja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Borisa Jesiha, končali pa 30. julija s slovesno podelitvijo potrdil o udeležbi v atriju FHŠ.
Migracije
Za letošnjo tematsko vodilno temo, ki je povezovala dopoldanske in popoldanske lektorate ter spremljevalni program, so bile izbrane migracije.
“Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je vsak 10. prebivalec Evrope priseljenec, vsak 8. prebivalec Slovenije pa je bil rojen v tujini. Če si predstavljamo, da prvi jezik vseh teh prebivalcev ni tisti jezik, sredi katerega živijo, postane številka tistih migrantov ali vseh drugih, ki se v Sloveniji učijo slovenščino kot drugi/tuji jezik, precej visoka. Jezik novega okolja pa je tista ovira, na katero naletimo najprej. Med temi posamezniki, ki se učijo slovenščino na začetni, nadaljevalni ali izpopolnjevalni stopnji, pa so tudi udeleženci Poletnih tečajev,” je o izbiri teme povedala Mojca Butinar Mužina, vodja Poletnih tečajev.
Dopoldanski lektorati so potekali v petih skupinah na več nivojih, novost 18. Poletnih tečajev pa so bili popoldanski ogledi slovenskih filmov (Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk, Varuh meje, Pod njenim oknom, Od groba do groba, Šelestenje in Gremo mi po svoje) s slovenskimi in angleškimi podnapisi, med katerimi sta največ navdušenja požela prav naša najbolj gledana filma, Kajmak in marmelada ter Gremo mi po svoje. S pomočjo asistentk so udeleženci, med katerimi jih je bilo največ starih od 17 do 24 let, oblikovali tudi bilten Polteč polmeš.
Številne ekskurzije
“Spremljevalni program je bil letos razširjen, saj smo se na celodnevno ekskurzijo podali na Kras, kjer smo si ogledali Pršutarno Lokev na Krasu, Škocjanske jame, Štanjel, v Tomaju pa smo poleg Kosovelove domačije obiskali dom pesnika Josipa Ostija. Dva popoldneva sta bila namenjena krajšemu ogledu Škocjanskega zatoka ter ogledu zaledja slovenske Istre. Manjkal ni niti zaključni izlet z ladjo do Pirana,” dodaja Mojca Butinar Mužina. Na tradicionalnih delavnicah s področja slovenske literature, filma, etnomuzikologije in folklore ter slovenskega gledališča in filma in njihovih odprtih večerih so udeleženci spoznavali predvsem Slovenijo in njene kulturne posebnosti.
ANA CUKIJATI