Vrhovi in brezna kulture v letu 2019

Nekaj dni zatem se je od ministrskega stolčka poslovil saksofonist in pedagog Dejan Prešiček, ki je priznal, da je bila zloraba službenega avtomobila napaka, poudaril pa je, da se ne počuti krivega za slabe razmere na ministrstvu.

Vajeti ministrstva je prevzel kipar Zoran Poznič. Junija je vseh 90 poslancev podprlo predlog novele zakona, ki bo z novim letom obdavčitev knjig in drugih publikacij z 9,5 znižala na pet odstotkov. Za izglasovanje novele se je državnemu zboru na odprtju 35. Slovenskega knjižnega sejma prejšnji mesec javno zahvalil tudi premier Marjan Šarec.

Spodaj smo nanizali samo nekaj opaznejših vrhov - in brezen - kulture v iztekajočem se letu. Poudarjamo: tole nikakor ni in niti noče biti celovita inventura. Seveda, tudi letos so mnogi marsikaj napisali, naslikali, izklesali, skomponirali, posneli ... Nekateri umetniki so praznovali lepe jubileje, ta jih je dopolnil 70, tisti 80, oni 90, nekdo s Tržaškega celo 106! Ne bomo naštevali niti, kdo vse je letos sklenil bogato ustvarjalno pot, saj vsako leto znova ugotavljamo, da ne moremo biti pravični - vemo za vse, ki so umrli, ne moremo pa objaviti, kateri veliki umetniki so se letos rodili.

Aja, prav tako nismo šli preverjat, ali se katero od slovenskih mest morebiti vendarle ni prijavilo za naziv Evropska prestolnica kulture 2025. 

Srečko Kosovel je očaral Patti Smith

Botra punka Patti Smith, ki je včeraj dopolnila 73 let, je konec novembra svoj drugi tržaški koncert v Rossettijevem gledališču odprla z recitacijo Kosovelove pesmi Majhen plašč. Ko je večer prej ob izteku prvega koncerta pristopila k občinstvu, ji je obiskovalec iz Slovenije podaril izvod Kosovelove poezije v angleškem prevodu, naslovljen Open. Svetovna zvezdnica je dar očitno nemudoma prelistala in prepoznala moč kraškega pesnika. Med štiridnevnim tržaškim “delovnim dopustom” je pridno raziskovala kraje, kjer so ustvarjali tudi njej ljubi literati Rilke, Joyce in Svevo. Izbor Kosovelove poezije Odprto pa je prav te dni pri sežanskem društvu Konstruktivist izšel še prenovljen in razširjen.

11 vesen Zgodbam iz kostanjevih gozdov

Mlad novogoriški filmski režiser Gregor Božič je z Zgodbami iz kostanjevih gozdov na 22. Festivalu slovenskega filma v Avditoriju Portorož rekord podrl s kar enajstimi osvojenimi vesnami. Poetična parabola o življenju in umiranju v lepi, a tudi žalostni Benečiji, pred drugo svetovno vojno revni in vse bolj zapuščeni, je na osrednjem prazniku domačega filma prejela tudi nagrade za najboljši celovečerni film, najboljšo režijo, najboljšo glavno moško vlogo in nagrado občinstva.

Božičev film so zatem na festivalu v Talinu v Estoniji razglasili še za najboljši prvenec.

Največ prahu so dvignili Boris Kobal, Svetlana Makarovič in Peter Handke

Leto 2019 je bilo v kulturi nadpovprečno začinjeno s škandali. Januarja se je izkazalo, da si je Boris Kobal s Profesionalci espe privoščil plagiat komedije La prova generale pokojnega Alda Nicolaja. Celjsko gledališče je predstavo takoj umaknilo z odra, Kobalu pa bodo januarja začeli soditi v Celju.

Prejšnji mesec se je v središču pozornosti spet znašla Svetlana Makarovič, ki je v knjigi Luciferka svoje življenje začela odstirati v avtorskem kvartetu. Ta se je sredi dela razklal, končalo se je z javnim pričkanjem in obračunavanjem. Ostaja knjiga, ki premore tako dobre kakor šibke strani.

Ta mesec je Nobelovo nagrado za književnost prejel Peter Handke, kar je sprožilo proteste po svetu, zlasti v Bosni in Hercegovini. Avstrijski pisatelj slovenskih korenin že od krvavega razpada Jugoslavije slovi kot podpornik Srbije. To vedo vsi, zlasti tisti, ki sploh ne berejo.

Bakalina Velika in čudenje kot smisel

Skupina Bakalina Velika, razširjena starejša sestra dua Bakalina, je letos izdala prvenec Prvi krajec, ki ga je težko opisati drugače kakor s presežniki. Plošča, ki so jo v vasici Čadrg nad Tolminom soustvarili in posneli Jani Kutin, harmonikarka Ranata Lapanja, basist Matej Magajne, kitarist Dejan Lapanja, trobentač Andrea Pandolfo, bobnar Marjan Stanić in multiinstrumentalist Samo Kutin s posebno gostjo Bogdano Herman, svojstveno slavi naravo, skorajda izgubljeno vero v njeno modrost in vrača upanje skozi odkrivanje lepote življenja, ki se ji upravičeno čudimo. Bogat zvok, ki pride do izraza na koncertih, je Lapanja uspešno ulovil tudi na ploščo. Med drugim so jo predstavili na dveh razprodanih koncertih v domačem Tolminu, v razprodanem klubu Cankarjevega doma, pospremili pa so tudi letošnjo podelitev Borštnikovih nagrad. Iz veličastnih pesmi izhaja, da nam niti v letu 2020 ne preostane drugega, kot da se čim bolj čudimo kakor otroci.