Vrhunska glasba in močne ženske
Z zanosnim, že kar hipnotičnim opevanjem sreče opoteče, ki se vrti kot kolo, se je predsinočnjim slovesno začel 65. Ljubljana Festival. Med veličastno uprizoritvijo slovite scenske kantate Carmina Burana je bil poln tako oder kakor tudi Kongresni trg s parkom Zvezda vred.
LJUBLJANA > Zbrano množico sta uvodoma pozdravila direktor festivala Darko Brlek in častni pokrovitelj, ljubljanski župan Zoran Janković - prvi se je drugemu zahvalil, ker kulturi namenja deset odstotkov občinskega proračuna.
Zatem je udarila glasba in gromko je zazvenelo: “O Fortuna velut luna statu variabilis ...” Scensko kantato Carmina Burana je nemški skladatelj Carl Orff pred 80 leti zgradil na temelju srednjeveškega rokopisnega kodeksa s pesmimi, katerih motivi se povečini vrtijo na kolesu sreče, o katerem govori najbolj znana, tako uvodna kakor sklepna O Fortuna.
Med ljubljansko uprizoritvijo so katalonsko gledališko skupino La Fura dels Baus spremljali orkester Slovenske filharmonije pod taktirko španskega dirigenta Josepa Vincenta ter zbor Slovenske filharmonije, zbor Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina in Komorni zbor Ave pod vodstvom Martine Batič iz Ajdovščine, ene slovenskih vodilnih dirigentk mlajše generacije. Predstavo v režiji Carlusa Padrisse so popestrili še prepletanje belih in rdečih kostumov, že skoraj cirkuške točke in slikoviti scenski dodatki - pevca je nad oder dvignil kleščast žerjav, igralka je zaplavala v akvariju, na koncu je nebo obarval ognjemet z gradu. Kot solisti so nastopili Amparo Navarro(sopran), Luca Espinosa (sopran, igralka), Jordi Domènech (kontratenor) in Carlos Daza (bariton).
Enega od vrhov bo letošnji festival bržkone dosegel drevi ob 20. uri. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nastopila svetovna diva, mezzosopranistka Elina Garanča. Leta 1976 rojena Latvijka je odrasla v glasbeni družini, se sprva izobraževala v rodni Rigi, zatem še na Dunaju in v ZDA, leta 1999 pa zmagala na pomembnem mednarodnem pevskem tekmovanju Mirjam Helin v Helsinkih na Finskem. V svetovno špico se je prebila z nastopom v Mozartovi zadnji italijanski operi La Clemenza di Tito (Titova pomilostitev) na festivalu v Salzburgu leta 2003.
Pevka je poslušalce na ljubljanskem festivalu navdušila že pred tremi leti, pri nas pa bi spet morala prepevati že leto zatem, ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Karla Marka Chiconom, s katerim je poročena in ima z njim dve hčerki. A je turnejo odpovedala, da je bila lahko ob umirajoči materi Aniti, prav tako pevki.
Materina smrt in nosečnost sta zaznamovali tudi njen novi album Revive (Deutsche Grammophon/Universal), s katerim ob spremljavi orkestra iz Valencije (Orquestra de la Comunitat Valenciana) nadaljuje raziskovanje ženskih likov v operah. Zanimajo jo “močne ženske v trenutkih šibkosti, ženske, ki kljub vsemu spet ujamejo ravnotežje in obnovijo notranjo moč”, pojasnjuje v spremni knjižici. Na albumu naniza arije iz Mascagnijeve Cavallerie rusticane, Berliozovih Trojancev, Verdijevega Don Carla, Musorgskijevega Borisa Godunova, Thomasove Mignon in drugih.
Drevi bo od spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko maestra Iona Marina prepevala arije iz oper Čajkovskega, Bizeta, Saint-Saënsa, Verdija, Rossinija ...
ANDRAŽ GOMBAČ
