Vrnitev v Kosmačevo mladost

SLAP OB IDRIJCI>Minuli konec tedna so v rojstni vasi Cirila Kosmača pripravili kar dva dogodka v spomin na dragega rojaka. V petek so v tamkajšnjem domu, poimenovanem po pisatelju, zapeli pevski zbori iz spodnjega dela doline Idrijce. V soboto pa so se na domačiji v Bukovci, ki je od leta 2003 spremenjena v muzej, številni zbrali na muzejsko gledališkem dogodku, na katerem je kot slavnostni govornik sodeloval predsednik društva slovenskih pisateljev Milan Jesih, igralec Gregor Čušin pa je obiskovalce popeljal v svet Tantadruja.

Klasik 20. stoletja

Milan Jesih je v svojem in v imenu društva slovenskih pisateljev ganjeno pohvalil veliko pozornost, ki jo Tolminska namenja Cirilu Kosmaču v letu spominjanja na stoto obletnico rojstva in trideseto obletnico smrti. “Kosmač je nesporno velik slovenski klasih 20. stoletja. Z enkratno, natančno, zavzeto pisavo je izrisoval človeško pokončnost,” pisatelja spoštuje Jesih.

Kosmač je bil prisiljen ustvarjati v času najhujše vojne kateklizme in takrat se je njegova in ostala literatura znašla v vrtincu prespraševanja vrednot. “Če je vojna pomenila popolno razčlovečenje, je kar nekaj Kosmačevih likov zgled počlovečenja. Njegovi posebneži, ki hodijo po robu, s svojim preprostim razumom postajajo največji sovražniki grobe moči. Slovenska književnost ne pozna lepšega mirovnika, kot je Tantadruj,” meni Jesih. Kot pravi, se bo Kosmaču jeseni s slovesnostjo v Ljubljani poklonilo tudi društvo pisateljev.

Kosmač povezuje

“Kosmač ne povezuje le ljudi ob Soči, s projektom Genius Loci povezuje tudi različne dežele. V okviru tega projekta so bile poleg Kosmačeve domačije pred leti obnovljene še rojstne hiše Lorce in Goye v Španiji, Giotta v Italiji in Novalisa v Nemčiji,“ je na mednarodno razsežnost in predstavitev Kosmačevine spomnil tolminski župan Uroš Brežan, ki je letos sredi maja prvič prehodil Kosmačevo učno pot, rezultat dela mostarske osnovne šole.

Tolminski muzej za predstavitev Kosmačeve domačije skrbi od leta 2003. Po besedah direktorice muzeja Damjane Fortunat Černilogar so v letošnjem jubilejnem letu muzeju namenili dodatno pozornost z izdajo literarnega vodnika po stavbi z vernim prikazom preprostega kmečkega stavbarstva iz konca 19. stoletja.

Sanje mladega Cirila

Skozi nizka vrata obiskovalci vstopijo v prostrano temno vežo, od koder vodijo vrata v temno in zakajeno kuhinjo z ognjiščem ter v svetlejšo, prostorno izbo. Ob izbi je še majhna kamra, kjer so ležali stari in bolni, zato so jo nekdanji prebivalci imenovali “kamra za umiranje”. V podstrešju, kjer sta bili dve sobi, je na ogled predstavitev Kosmačevega dela. Ko je mladi Ciril sanjal in študiral v eni od njiju si ni predstavljal, da bodo njegova dela uvrščena v vrh sodobne slovenske proze, da bodo prevedena v 26 jezikov in da bodo posneta na filmski trak.

Literarni vodnik po Kosmačevini je na izviren način zasnovala kustosinja tolminskega muzeja Karla Kofol.“Vsak prostor ima svojo zgodbo, v vsakem delu hiše se nahaja kotiček, ki nam ga v svojih delih opisuje Kosmač. Knjižica z odlomki, zlasti iz avtobiografskega Pomladnega dne, vabi na sprehod skozi muzej. Vabi tudi na ponovno branje maloštevilnih Kosmačevih del, nato pa si lahko obiskovalci muzeja z zvenečimi besedami slikovitih zgodb v ušesih po svoje predstavljajo prebivalce in življenje na domačiji,” je vodnik predstavila Kofolova.

NEVA BLAZETIČ