Vse bolj raste in se razvija, vse bolj je razgledana
Branka Kljun je sicer uradno upokojena, a tako za matično hišo Radio Koper kakor za Radio Trst A zborovsko dogajanje, zlasti tisto na najvišji ravni, še vedno spremlja z največjim veseljem. Prav s takim, s kakršnim je dolga leta po službeni dolžnosti sledila utripu revije Primorska poje.
Da smo Primorci pravi pevci, vemo že vseh petdeset let in še kakšno več, kar nam priznava tudi širša Slovenija, ki se nemalokrat zgleduje pri nas in nam sledi, poudarja Branka Kljun. “Da se je prav iz te silne ljubezni do petja pred petimi desetletji rodila tale naša velika pevska manifestacija, pričajo zapisi zgodovinarja, arhivista in domoznanca Jurija Rose, dirigenta Iva Jelerčiča, producenta Radia Koper in dolgoletnega svetovalca Ivana Siliča - tako Jelerčič kot tudi Silič sta bila med pobudniki revije Primorska poje - ter mnogih sodelavk in sodelavcev Radia Koper, Radia Trst A, Primorskih novic in Primorskega dnevnika, ki smo vsa ta leta spremljali njene dosežke tu in onstran meje, na Primorskem in v zamejstvu,” piše Branka Kljun v posebnem zborniku, ki ga bodo ob jubileju prejeli vsi zbori na reviji.
Razveseljujoči premiki
Jubilejni zbornik spremljata tudi zgoščenki, nekakšen povzetek dosedanje zgodovine revije, zatorej pravi izziv, ki je doletel prav dolgoletno sodelavko Radia Koper in tenkočutno poslušalko številnih edicij revije. “Vsi, ki smo bili priča rasti in razvoju revije Primorska poje, smo z zanimanjem in zadovoljstvom ugotavljali, da se rojevajo novi in novi ansambli, da 'dirigentsko paličico' iz rok starejših prevzemajo mladi zborovodje, glasbeno vse bolj izobraženi, bolj podkovani in razgledani. Ti so na primorske odre prinašali nove pesmi, dela tuje in domače zborovske literature, nova skladateljska imena, tudi domača, primorska in zamejska,” se spominja nekdanja radijska urednica.
“Vsi, ki smo bili priča rasti in razvoju revije Primorska poje, smo z zanimanjem in zadovoljstvom ugotavljali, da se rojevajo novi in novi ansambli, da 'dirigentsko paličico' iz rok starejših prevzemajo mladi zborovodje, glasbeno vse bolj izobraženi, bolj podkovani in razgledani.”
Branka Kljun
Primorska ustvarjalnost živi
Ob tem ne pozabi poudariti, da je za tako mogočno dogajanje, ki se ves čas razvija, potreben sposoben, zavzet in ustvarjalen organizem, tako na tej kot tudi na oni strani meje, tvorno sodelovanje med vsemi udeleženimi in pa razumevanje tistih, ki se zavedajo, da tako velik aparat ne more delovati brez ustrezne finančne podpore: “Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je brez dvoma najzvestejši med njimi, primorske občinske oblasti so za razliko od tega z leti kazale vse manj razumevanja.” A slednje se k sreči ne pozna na veselju do petja, ki ga je čutiti tudi na zgoščenkah, za kateri je Branka Kljun želela, da bi bili veren dokaz petdesetletnega dogajanja, ki je obiskalo prenekatero primorsko in zamejsko vas ter tam odprlo srca domačinov, za katere je bil to eden redkih velikih dogodkov v kraju. Zgoščenki tudi skušata pokazati obilje raznolikih pevskih sestavov in sposobnih dirigentov, obenem pa sta dokaz, da premoremo na tem skrajnem zahodnem robu države pravo bogastvo ustvarjalcev, začenši z Gabriellom Pulitijem, ki je v Kopru ustvarjal v obdobju zgodnjega baroka, pa vse do mladega, 25-letnega Novogoričana Aneja Černeta, še študenta ljubljanske Akademije za glasbo, ki se že izkazuje kot skladatelj.
