Vse dobro se je začelo v morju
“Dokler bodo vladali posamezniki, ki ljubijo 'imeti' bolj kot 'biti', na tem planetu ne bo prostora za prihodnost. Niti v 21. stoletju,” je prepričana kantavtorica Ksenija Jus, ki je z multiinštrumentalistom Blažem Grmom sestavila Enciklopedijo človeka in soljudi. Njena posamezna gesla - skladbe - so interpretirali najrazličnejši slovenski glasbeni ustvarjalci, med njimi tudi znana primorska imena. To je njen deseti album, govori pa o človeku in ljubezni, ki je ena in edina.
SLOVENIJA > Kdor vsaj malce pozna delo Ksenije Jus, kantavtorice in pesnice haloških korenin z ljubljanskim stalnim naslovom, ve, da vselej kaže ogledalo družbi. Plošča Enciklopedija človeka in soljudi je zrasla iz projekta Svetilnik hrepenenja, na katerem so pred petimi leti v KC Španski borci njene skladbe interpretirale znane domače glasbenice. Željo, da bi se pesmi še v interpretaciji druge polovice človeštva znašle na skupni plošči, je Ksenija Jus uresničila z Blažem Grmom.
Na novi plošči pa je seznam sodelavcev izjemno dolg; med njimi je tudi kar nekaj primorskih ustvarjalcev, ki po mnenju kantavtorice dajejo plošči poseben pečat: “Ni naključje, da se album začne s Primorcem in konča s Primorko. Vse dobre stvari so se začele ob morju, najverjetneje tudi življenje na tem planetu, in mislim, da je tisto, kar nam velikokrat vsem kot skupnosti manjka, skupna vizija, trmasta pot, s kakršno so Primorci pokazali, kako pomembno se je boriti za svojo kulturo, za svoj jezik, za svoje ljudi ...”
Ljudje iz različnih svetov
Tokratna plošča je nekakšen izbor skladb s Ksenjinih prejšnjih, a je peterica povsem nova. Blaž Grm, pri katerem so snemali ploščo, ki je izšla v samozaložbi, je soavtor glasbe pri dvanajstih skladbah, tri pa so njegove avtorske. Glasbenice in glasbeniki, ki so na svoj način posvojili njune pesmi, prihajajo iz različnih glasbenih svetov. Avtorja sta želela zajeti paleto žanrov; na plošči najdemo vse od rocka, popa, reggaeja, do narodnozabavne glasbe, celo rock opere in najsodobnejših zvokov. “Malce je zmanjkalo energije za val čistega, neukrotljivega punka, a naj bo to dolg za prihodnost,” pravi kantavtorica.
Tri pesmi so del ljubezenske trilogije. “Tudi pri nas se tako kakor v številnih skupnosti tega planeta soočamo s preprostimi dejstvi, da kar je v ljudeh, kar našo srčno čakro pelje naprej, ta reč ne sme biti deljena in zato smo ji zelo jasno namenili tri pesmi ona - on, on - on in ona ona. Ljubezen ne more imeti različnih konotacij, ker je samo ena. Znanstveno še ni dokazano, da bi bilo drugače,” se pošali ustvarjalka. Subtilno pesem o ljubezni med moškima Mavrična cesta je interpretiral Sergej Ranđelović - Runjoe, ki je na nedavni predstavitvi plošče povedal, da je bil zanj veliko trši oreh in izziv s Katjo Stare odpeti narodno zabavno Ne, ni prav!, a je to storil z veliko mero ironije.
Album tako z energično rock popevko Sence vzporednega sveta odpre Rudi Bučar, ki s Ksenijo sodeluje prvič. Povabilo je prejel v precejšnji gneči med snemanjem zadnje plošče, a ga je kljub temu sprejel: “Zamisel se mi je zdela krasna. Mislim, da bi potrebovali več takih projektov, pri katerih bi lahko sodelovalo več slovenskih avtorjev in glasbenikov.” Svoboda novega dne pa je naslov skladbe, ki “zapre” Enciklopedijo človeka in soljudi. “Svoboda zahteva največjo mero odgovornosti in v čast mi je bilo, da sem jo lahko v glasbenem smislu sprejela za zaključek te krasne kompilacije kantavtorice, ki jo izjemno spoštujem in rada srečujem, še posebej ko se kuha kak njen nov glasbeni unikat,” pravi Tinkara Kovač, ki je s Ksenijo sodelovala že na koncertu Svetilnik hrepenenja. Tam je zapela pesem Na robu vesolja, v kateri je prav tako prepevala o svobodi.
Delček soljudi v vsaki pesmi
“Edino vodilo je bilo, da imajo resnično vsi izvajalci možnost se izraziti in vsi so želeli pusti v pesmih delček sebe,” pravi Ksenija Jus. Kako je to videti v praksi, je odločno slišati v pesmi Moji ljudje, ki jo prepeva Drago Mislej - Mef s spremljevalnimi glasovi Kombinatk in je bila že pesem tedna na Radiu Koper. “Verjetno je to najkrutejša pesem, kar sem jih kdaj zapel,” ugotavlja Mef. “Posredno denimo govori o tako grozni stvari, kot je trenutno izseljevanje ljudi iz njihovih dežel, in o tistih, ki iz nesreče teh ljudi, željnih boljšega sveta, delajo denar. Nekdaj povezovalno morje kultur je naenkrat postalo povezovalno morje usod nesrečnih ljudi. Ta pesem govori, kako smo ljudje zahodne civilizacije nehali biti Ljudje. Ko na ljudi temne polti in neevropskih oblek čisto drugače gledamo, ko izginjajo v morju. Šele ko sem dobro premislil, o čem govori, sem ugotovil, da se je ni dalo zapeti drugače, kot sem jo - z nizkimi toni, z veliko jeze in z žalostjo.” O plošči Ksenije Jus pa Mef pravi, da je tako, kot so podobne stvari v naši družbi, obsojena na deset odstotkov pametnih ljudi.
In prava ironija je, da je ministrstvo za kulturo, ki se te dni z novelo zakona o medijih in novo definicijo slovenske glasbe deklarativno zavzema za slovenski jezik, zavrnilo sofinanciranje promocijskega koncerta, kjer bi v živo lahko slišali vseh 17 skladb iz ust zbranih izvajalcev.
MAJA PERTIČ GOMBAČ