Vse ključne postaje Mušičevega življenja na Dunaju
V Leopoldovem muzeju na Dunaju bodo drevi odprli pregledno razstavo slik in grafik v Bukovici pri Volčji Dragi rojenega Zorana Mušiča (1909-2005). Postavitev z naslovom Poezija tišine bo ob 160 delih, ki prihajajo tudi iz Slovenije, ponudila vpogled v vsa pomembna obdobja opusa “tihega samotarja”. Na ogled bo do 6. avgusta.
DUNAJ > Kustosa razstave, ki bo predstavila dela iz javnih in zasebnih zbirk iz Avstrije, Italije, Slovenije in Švice, sta direktor muzeja Hans-Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Slednji je za Delo dejal, da bo razstava predstavila najprej dela iz tridesetih let 20. stoletja, Mušičeve obiske v Dalmaciji, njegovo delovanje, ko je bil član umetniške skupine Brazda v Mariboru, prva dela, ki so nastala v Benetkah med vojno in okupacijo, risbe iz Dachaua ter dela iz Benetk iz poznih štiridesetih let.
Vanjo so vključeni tudi znameniti dalmatinski Konjički, sienske in umbrijske krajine, izlet v abstrakcijo okoli leta 1960, vrnitev k figurativni umetnosti v šestdesetih letih ter serija Nismo poslednji, ki jo je Mušič ustvarjal leta 1970 in se nanaša na izkušnjo koncentracijskega taborišča. Razstavljena bodo tudi poznejša dela: dvojni portreti, beneške vedute in drugo.
Narodna galerija v Ljubljani za dunajsko razstavo posoja 15 umetnin. Kot je povedala direktorica Barbara Jaki, so vse umetnine del stalne postavitve, razen ene. Stalno razstavo Mušičevih del so sicer v galeriji odprli predlani. Omogočila jo je umetnikova nečakinja Vanda Mušič, ki je galeriji delno podarila in delno omogočila dolgoročno izposojo družinske zbirke.
Po njenih besedah so zaradi občutljivosti materiala pri treh delih omejili čas razstavljanja na dva meseca; dunajski muzej jih bo potem nadomestil z reprodukcijami. Mušičev zgodnji avtoportret, ki so ga odkupili na dražbi v Trstu, in je ena pomembnejših umetnikovih slik, pa se bo v Narodno galerijo vrnil jeseni.
Posojena dela so sicer iz vseh obdobij Mušičevega ustvarjanja, avtoportret iz leta 1987 je celo med zadnjimi Mušičevimi deli.
Kot je še povedala direktorica Narodne galerije, so v času priprave razstave v galeriji sprejeli oba kustosa razstave ter jim predstavili stalno zbirko Mušičevih del, deponirano gradivo in sliko iz dachauskega cikla Nismo poslednji, ki jo je galeriji podarila Maruša Stupica, ter poskrbeli za ogled ene od pomembnih zasebnih zbirk. S svojo evidenco Mušičevih del, najobsežnejšim arhivom Mušiča v Sloveniji, in organizacijskim delom je k razstavi pripomogla tudi Moderna galerija, ki je iz svoje zbirke posodila delo Preprosta ograda (1960) in arhivsko gradivo.
Leopoldov muzej na Dunaju se ponaša z eno največjih zbirk moderne avstrijske umetnosti in letno pritegne 3,8 milijona obiskovalcev.
