V galeriji Pokrajinskega muzeja gostuje celjska razstava Moj rojstni dan
Prazniki in praznovanja so v človekovem življenju trdno zasidrani že tisočletja. Nekoč so bili tesno povezani z mitologijo, obredi in rituali, danes so najpogosteje razlog za zabavo, obdarovanje in druženje. Med najbolj razširjene in prepoznavne sodobne praznike v življenju posameznika sodi rojstni dan; pred sedmimi leti so mu v celjskem Muzeju novejše zgodovine posvetili razstavo, ki v središče postavlja otroško praznovanje in zdaj gostuje v koprskem Pokrajinskem muzeju.
KOPER > Razstava Moj rojstni dan ponuja različne poglede na praznovanja rojstnega dne, na katerega v prvi vrsti gleda kot na družbeno kulturni fenomen, a obenem tudi kot na produkt množične kulture.
Kovanec v torti
Rojstni dnevi otrok so, vsaj v zahodnem svetu, med najbolj veselimi in srečnimi družinskimi dogodki. Praznovanje rojstnega dneva se med kulturami precej razlikuje: pri nekaterih ima velik pomen, drugje ga sploh ne praznujejo ... V Avstraliji, recimo, ga otroci komaj čakajo, ker se takrat lahko na tematskih praznovanjih oblečejo v kostume junakov iz risank ali filmov, v Veliki Britaniji se ga veselijo, saj v torti običajno najdejo kovanec ali kakšen drug predmet, ki jim bo prinesel srečo. Inuiti rojstnega dne ne praznujejo na dan, ko so rojeni, jih pa starši takrat obdarujejo z uporabnimi predmeti, kot so denimo rokavice. Poleg geografske lokacije in verovanja na praznovanje rojstnega dneva v zadnjem času vpliva globalizacija.
Slovenci smo rojstne dneve začeli množično praznovati šele po drugi svetovni vojni; pred njo so ga običajno praznovali le premožnejši. Veliko bolj razširjeno je bilo praznovanje godu, ki je bilo povezano s tistim dnevom v letu, ko je slavil svetnik, po katerem je slavljenec dobil ime. Po drugi svetovni vojni pa se je zaradi družbeno-političnih razmer god umaknil rojstnemu dnevu. Praznovanja so razcvet doživela v začetku petdesetih, večinoma so bila vezana na družinski krog, njihovi bistveni elementi pa so bili voščilo, obdaritev in okrasitev. Darila so bila, v primerjavi z današnjimi, skromna: otroci so največkrat v dar dobili pletene kape, rokavice in nogavice, včasih tudi kakšno leseno igračo ali knjigo. V drugi polovici 20. stoletja se na slovenski praznični mizi pojavi slastna neznanka - torta, ki potisne na rob kolače, potico, piškote in drugo praznično pecivo. Torta ima središčno mesto tudi na razstavi, saj je v 20. stoletju po oceni avtorjev razstave postala osrednji simbol, okrog katerega se vrti praznično rojstnodnevno dogajanje.
Od malinovca do nakupovalnega centra
Atributi vsakega praznovanja - obdarovanje, igra, druženje, pogostitev, oblačilna kultura in urejen praznični prostor - so se skozi čas seveda spreminjali. Razstava v rojstni dan pogleda skozi oči različnih generacij. Med otroki, rojenimi pred letom 1950, jih je bilo malo, ki bi se na rojstni dan posladkali s torto. Mame so takrat večinoma spekle potico, kolač ali piškote, pili pa so čaj, limonado, malinovec in šabeso. Tisti, rojeni od leta 1950 do leta 1980, se praznovanja spominjajo kot druženja s sorodniki in prijatelji. Podili so se po dvorišču, se igrali zemljo krast, ravbarje in žandarje, slepe miši, skakali “lastiko”, pili malinovec, včasih tudi pingo in kokto. Torte niso bile iz trgovine, ampak so na mizo prišle iz domače pečice. Po letu 1980 je ob narezkih postala hit otroških praznovanj pica, priljubljeni pa so bili tudi topli sendviči, pokovka in čips. Torte so dobile različne oblike - od ježka do vlaka -, v kozarcih sta takrat že brbotala kokakola in otroški šampanjec, med igrami pa je stopilo v ospredje skakanje po trampolinu.
Orodja potrošništva
V devetdesetih letih smo v Sloveniji posvojili praznovanja po vzoru z zahoda; pojavili so se čarodeji, animatorji, igre so se v veliki meri podredile tehnologiji, na tortah pa so kraljevali junaki iz sveta športa, risank, video iger .... “Največji odmik od klasičnega praznovanja pa pomeni sprememba prazničnega prostora, ki pride k nam skupaj s pojavom svetovno znane restavracije s hitro prehrano. Ta poskrbi, da se celotno praznično dogajanje vrti okoli simbolike, ki jo nosi restavracija. Temu so poleg prostora prilagojeni še hrana, pijača, igre in seveda tudi darila,” ugotavljata avtorja razstave Jožica Trateški in Sebastjan Weber iz celjskega Muzeja novejše zgodovine. Trend praznovanja izven doma se nadaljuje tudi v novem stoletju: otroci rojstne dneve praznujejo v velikih nakupovalnih centrih, na kopališčih, v zabaviščnih parkih ... “S takšnim načinom praznovanja postaja nekdaj osebni življenjski praznik vse bolj javna last,” lahko še preberemo na razstavi, ki bo v galeriji Pokrajinskega muzeja na ogled do 4. marca.
Po oceni avtorjev razstave praznovanja otrok v Sloveniji prav nič ne odstopajo od vzgibov modernega sveta: “Danes sodobna otroška praznovanja izgubljajo svoj prvotni pomen in vse bolj postajajo orodja potrošništva. Družba si, skozi popularizacijo in pod vplivi globalizacije, prilagaja osebne praznike, ki so nekdaj temeljili predvsem na tradiciji in spominu. A praznovanje rojstnega dne med otroki še vedno ohranja tisto primarno čustvo vsakega praznovanja - veselje. In dokler bo tako; vse najboljše za rojstni dan!”
