Vseživljenjsko zanimanje za človeka
Na včerajšnji dan pred desetimi leti je javnost pretresla novica o smrti slikarja, fotografa, oblikovalca in glasbenika Luciana Kleve. Spominu ustvarjalca, predanega Istri, so se sinoči v galeriji Insula poklonili z otvoritvijo razstave zgodnjih slikarskih del, ki so prvič predstavljena javnosti.
IZOLA > “To so dela, ki so nastala v ustvarjalčevih mladih let, v začetku 80. let, a že kažejo, da ga je zanimala človeška figura. Zanima ga človek, človeški odnos, kar je kasneje razvijal tudi v svojih ženskih aktih in portretni fotografiji. Nenazadnje smo tu gostili njegovo zadnjo razstavo fotografij, na katerih so se pojavile znane osebnosti iz tega prostora,” pojasnjuje kustos Dejan Mehmedovič, ki pove, da je Kleva klasično slikarstvo zelo zgodaj opustil. A resnici na ljubo so bile tudi njegove fotografije svojevrstna slikarska dela, saj je v nekakšne monotipije posegal tudi s čopičem, ki je končni učinek odmaknil od fotografske preslikave resničnosti.
V zadnjem obdobju je v dela vedno bolj vpletal svoje okolje, Istro - tako v glasbi, ki jo je izvajal s skupino Vruja, kakor v fotografiji: “Ukvarjal se je s človekom, a v ozadju je bil vse bolj pomemben avtorjev izhodiščni prostor.” Na razstavljenih delih njegove Istre sicer še ni. “Takrat je bil še mlad, pa tudi svet, sploh za mlade ljudi, je bil nekaj povsem drugega. Zanimala ga je človeška zgodba, simbolika posameznih predmetov, kar je nenazadnje ohranil, le da je v kasnejšem opusu izvedba drugačna,” razmišlja Mehmedovič.
V manjšem prostoru so razstavljene slike manjših formatov (v tehniku olje na platno), ki jih zaznamuje realistično upodabljanje figur z marsikdaj nerealističnimi barvami, kar daje občutek nadrealizma. A hkrati aranžirane postavitve že nakazujejo kasnejše prepoznavne fotografske stvaritve. V drugem razstavnem prostoru pa so na ogled pasteli, risbe, ki pa so zaradi tehnike že zelo blizu slikarstvu. Na njih pa podobe starejših ljudi, domnevno varovancev izolskega doma starejših občanov, med katerimi posebej izstopa velika slika Il macinino blu (modri mlinček), kjer je posebej opazna ena od značilnosti slikarstva Luciana Kleve; v svoja dela je namreč večkrat vključeval simbolični predmet - v tem primeru kavni mlinček, ki se pojavi tako v rokah razburjenega gospoda modre polti, kakor na tleh v nasprotnem kotu slike.
“Slike so iz različnih ciklov, a zdi se mi, da kot celota zelo dobro delujejo, saj je predvsem zaradi vzdušja, ki jih preveva, razvidno, da gre za istega avtorja,” pravi Lucianov sin Rok Kleva, ki je pomagal postaviti razstavo in je zadovoljen, da je predstavljena doslej manj znana očetova ustvarjalnost. “Njegova dela so me obkrožala vse otroštvo in so gotovo vplivala name. Sedaj, ko se s slikarstvom ukvarjam tudi sam, vidim določene podobnosti, vendar gre najbrž za nezaveden vpliv,” razmišlja mladi slikar, ki se uveljavlja tudi kot ilustrator.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
