Vsi smo sanjači kakor Peer Gynt
V Slovenskem stalnem gledališču Trst bodo novo sezono drevi ob 20.30 odprli z enim največkrat uprizarjanih odrskih besedil, dramo Peer Gynt, ki jo je veliki norveški dramatik Henrik Ibsen objavil novembra 1867, v svojem prvem, zgodovinsko-narodnostno-romantičnem ustvarjalnem obdobju. Režiser in umetniški vodja tržaškega teatra Eduard Miler jo je v prevodu Milana Jesiha na oder postavil v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim, kjer so jo že uspešno uprizorili.
TRST > “Kljub ljubljanskemu uspehu pa smo v gledališču napeti. Ne vemo, kako se bo obnesla selitev uprizoritve, kako bo predstava zadihala v Trstu. Takih reči ne moreš predvideti,” je na včerajšnji predstavitvi priznal Eduard Miler. Ugotavlja, da je Peer Gynt resnično sila vznemirljiva drama.
“Je morda najbolj igrano dramsko besedilo, najbolj priljubljeno med gledališčniki,” pojasnjuje dramaturginja Žanina Mirčevska, ki je z Milerjem podpisala že skoraj sedemdeset uprizoritev. Tokrat sta se lotila besedila, ki mu dramaturginja pravi “minsko polje različnih pomenov in možnih interpretacij”: “Morda je prav zato tako priljubljeno. Nas je zanimalo zlasti, kako interpretirati glavnega junaka. Zanimal nas je slehernik, povprečnež, navadni človek, ki pa se ima za nekaj enkratnega, posebnega, neponovljivega. In na neki način je res tak! Posebnega ga dela njegov dar, neskončna domišljija. Peer Gynt izbriše realnost in se naseli v virtualni svet, v svet, ki ga zgradi sam. To je njegovo gyntovsko cesarstvo, v katerem odigra vse mogoče scenarije o uspehu: postane profet, znanstvenik, književnik, nadčlovek, najprivlačnejši, najmočnejši človek ... Vse, o čemer sanjari vsak slehernik.”
Zanimivo, drevi bodo Peera Gynta sočasno premierno uprizorili na dveh koncih naše dežele: v SSG Trst predstavo v režiji Eduarda Milera, v SNG Maribor pa balet Edwarda Cluga. “To je dramsko besedilo, ki ponuja ogromno možnosti za uprizoritev,” pravi Miler. “Lahko ga postaviš kot monodramo, kot velik spektakel z glasbeniki, kot opero, kot balet ...”
Resničnosti, ki jo Peer Gynt zapusti, v tokratni predstavi gledalec ne vidi. Opazuje le pokrajine Gyntove domišljije.Vendar tudi tu nastopi znameniti peergyntovski paradoks, opozarja dramaturginja. “Na koncu življenja, ko je treba poravnati račune, Gyntu povedo, da ni bil ne predober ne preslab. Je le še nekdo, ki mu je usojeno, da bo šel v pozabo, v nič.”
Poudarja, da so ustvarjalci v njem prepoznali sodobnega človeka: “Najlaže je biti dejaven v udobju svojega naslanjača. Svetu tudi danes manjka zlasti konkretnih dejanj. To očitajo tudi Peeru Gyntu. Pravijo mu, da je bil v svoji domišljiji resda vse, od znanstvenika do profeta, filozofa in še marsičesa, a kje so njegova dejanja, bodisi dobra bodisi slaba? Priznam, v njem sem prepoznala tudi sebe in druge med nami, ustvarjalci, ki nekaj delamo, fantaziramo, v gledališču gradimo umetne svetove ... A kje so konkretna dejanja, tako učinkovita, da ne bi občutka varnosti vlivala le nam, ampak tudi vplivala na bistveno?”
Pa še to: letošnja rdeča nit tržaške gledališke sezone, luščenje čebule kot metafore za iskanje smisla življenja, izhaja iz znamenitega Gyntovega monologa. “Kakor luščiš čebulo,” pravi Žanina Mirčevska, “tako v življenju odkrivaš svoje različne vloge. V sami sredici pa je praznina, in prav z njo se mora soočiti vsak med nami, kakor ve in zna. Na to smo se osredotočili.”
V igri, ki so jo priredili za sedem igralcev, nastopajo Matej Puc, Iva Krajnc, Primož Pirnat, Nina Rakovec, Domen Valič, Jure Kopušar in tržaški igralec Vladimir Jurc. Za scenografijo je poskrbel Branko Hojnik, kostume pa je oblikovala Jelena Proković.
Po tržaški premieri nove uprizoritve, ki jo je kakor številne v minulih sezonah omogočila fundacija CRTrieste, bodo obiskovalcem ponudili s skandinavsko igro uglašene kulinarične specialitete in jih povabili, da tudi letos sodelujejo pri podelitvi nagrade Primorskega dnevnika.
ANDRAŽ GOMBAČ