Vzporednice vidi v današnjem času
Pretresljive dogodke tolminskega punta je romaneskno opisal pisatelj Ivan Pregelj (1883-1927) v Tolmincih. Sedaj prvič pa je njih podobe oživil slikar in ilustrator Rudi Skočir. Razstavo ilustracij bodo odprli danes ob 19. uri v tolminski knjižnici, kmalu tudi ponatis knjige.
TOLMIN> Akademski slikar in ilustrator Rudi Skočir je o ilustracijah Pregljevih Tolmincev začel razmišljati na pobudo Tolminskega muzeja ob 300. obletnici tolminskega punta. “Dali so mi dovolj časa, da sem se delu lahko posvetil, poleg tega pa me je sam zgodovinski roman tako prevzel, da sem se ilustracij lotil z veliko vnemo,” pravi Skočir.
Tolminski muzej je lani izdal Tolminski punt v stripu avtorja Remigia Gabellinija, tudi Skočirjeve ilustracije so sedaj last muzeja. Kot je dejala direktorica muzeja Damjana Fortunat Črnilogar, je tolminski punt tudi v preteklosti navdihnil slikarje, pisatelje in tudi skladatelje, o čemer bo med drugim tekla beseda na simpoziju, ki bo konec oktobra. V likovni jezik so ga preslikali Tone Kralj, Ivan Čargo, kipar Stojan Batič, Jana Dolenc, v literaturo pa poleg Preglja še Alojz Gradnik, France Bevk in Alojzij Remec. Tolminski punt je preučeval literarni zgodovinar Janez Dolenc, v svoja glasbena dela pa so ga vkomponirali Vilko Ukmar, Avgust Ipavec in Zlatko Kaučič.
Najprej so se z muzejem pogovarjali, da bo dvajset ilustracij izšlo v ponatisu knjige, a potem ni bilo dovolj denarja. Ko je to izvedel, je imel narisanih že dvanajst podob in se je odločil, da jih bo vseeno upodobil predvidenih dvajset, pa čeprav samo za razstavo. No, slednjič se je le našla založba, nekaj denarja in odločitev, da bo do ponatisa vendarle prišlo. Sedaj je jasno, da bo založba Buča izdala precej prestižno izdajo Pregljevega romana Tolminci s Skočirjevimi ilustracijami, na dan pa naj bi prišla ob osrednji prireditvi ob 300. obletnici tolminskega punta, ki bo 24. marca.
Rudi Skočir je prvi, ki je ilustriral Pregljeve Tolmince. “Težil sem k temu, da bi na ilustracijah prikazal predvsem ljudi in njihovo stisko. Denimo, kako jim je pri srcu, ko se ob smrti starejšega vaščana v hiši srečajo vodje upora in vaščani.” Nekaj prizorov je množičnih, med njimi prizor usmrtitve na goriškem Travniku ali tisti, ko se v Solkanu zberejo puntarji in eden od njih govori s plemiči. Spet drugi so intimnejši in ponazarjajo odnose med dvema, tremi ljudmi, med temi je prizor, ko Peter Duša obišče polbrata sodnika, da bi se mu maščeval za materino smrt, ter prizor iz goriškega zapora, kjer so bili uporniki zaprti.
Prizorišča s prepoznavnimi značilnostmi niso v ospredju, a vendarle na upodobitvi prihoda puntarjev v Solkan prepoznamo obzidje solkanskega pokopališča, prizor ob mitnici v Kanalu pa v ozadju kaže kanalsko veduto.
Srečanje s puntom je bilo za Skočirja več kot zgolj prebiranje knjige, bilo je podoživljanje, nekateri dogodki so mu šli, kot sam pravi, do živega. Poleg tega pa se je za potrebe avtentičnosti poglobil tudi v sama zgodovinska dejstva ter etnografske značilnosti.
Med Pregljevimi literarnimi liki pa so se mu posebej vtisnili trije: Peter Duša, “'mutonja', ki je vse skupaj zakuhal. Zbiral je in sestavljal množico, na lep in grd način, gnalo pa ga je maščevanje do polbrata sodnika, ki je bil kriv, da se je njegova mama vrgla v Sočo.” Drugi je Janez Gradnik, po videzu dominantna osebnost. Bil je velik, mlad, preživel zapore, mučenja in imel je brazgotino na obrazu. Tretji pa je negativec Andrej Golja - Skoračnikar, goljuf in pijanec, a zanimiv lik, ki mu je Skočil ustvaril obraz.
Skočir je Tolmince, ki jih je Pregelj pod naslovom Tlačani pisal sredi prve svetovne vojne, prebiral že v gimnaziji, tedaj seveda kot nujno zlo. Danes nanje gleda drugače, z zanimanjem. “Pretreslo me je, ko sem videl, kako grozljivo kruto je bilo življenje tedaj, hkrati pa sem opazil, da lahko potegnem vzporednice z današnjim časom. Malo je bilo bogatih, ogromno revnih in vedno več davkov so jim nalagali.”
Podobe tolminskega punta bodo v knjižnici na ogled do 12. aprila, nato pa bodo obogatile stalno zbirko Tolminskega muzeja.
KLAVDIJA FIGELJ
