Vztrajna, odprta, čezmejna vez
Zborovska revija Primorska poje raste iz preprostosti, vzklila je iz moči materne besede, raste iz želja in hotenj naroda, nihče je ne zapoveduje, nihče z njo ne služi in prav zato je po petdesetih letih še tu. Vselej znova jo pričakujemo, se nanjo pripravljamo in ji namenjamo svoj prosti čas. Povezuje tisoče pevk, pevcev, zborovodij in mnoge, ki ji zgolj prisluhnejo.
Vzpodbuja odličnost, vztrajnost, skupnost, ceni pestrost in odprtost, prepeva ljudsko, umetniško, buditeljsko, poje Bogu, poje v številnih jezikih in kulturah sveta, v največjem pa prisega Primorski, njenim skladateljem, naši slovenski besedi in prijateljskim narodom, s katerimi delimo primorski prostor.
Tisoči smo se ji približali, jo vzljubili, z njo živeli in ji dajali dih, zato je tako zdrava, pokončna. Vsako leto se ji pridružujejo nove moči in ji danes še zdaleč ni videti konca. S svojim plemenitim poslanstvom je preprečevala, da bi jo predrugačili, okrnili, ji vnesli tekmovalnost, selektivnost, jo postavili bienalno, jo organizirali po kakovosti sestavov, jo razdelili po pokrajinah, po državah in podobno, kar se je v desetletjih tu in tam poskušalo. Od svoje prve uprizoritve je ostala enaka današnji in ni razloga, da bi jo spreminjali.
“Poje v številnih jezikih in kulturah sveta, v največjem pa prisega Primorski, njenim skladateljem, naši slovenski besedi in prijateljskim narodom, s katerimi delimo primorski prostor.”
Anton Baloh
zborovodja in predsednik Zveze pevskih zborov Primorske
Desetletja niza glasbena imena, ki pomembno zaznamujejo slovenski pevski prostor, imena, ki so pevsko ustvarjalnost Primorcev ponesla širše v svet, na katere je slovenska kultura ponosna, katerih zvok zlepa ne bo potihnil. Primorski skladatelji, zborovodje, pevke in pevci reviji vsako leto vnovič “prilijemo olja na ogenj”, zato gori še danes.
Enoten slovenski kulturni prostor na obmejnem območju Slovenije, Italije in Hrvaške ter dostopnost revije sta vrednoti, ki v sodelovanje vabita moške, ženske, mešane zbore, mlajše in starejše pevke, pevce, vključujeta mogočne pevske korpuse, običajne zbore, komorne sestave, oktete, kvintete, tercete. Namen, ki je pred petdesetimi leti vodil snovalce revije v čezmejno povezovanje, je zrasel v čudovito vrednoto Primork in Primorcev, Slovencev v Italiji, v Sloveniji in na Hrvaškem, ki še danes odseva največjo moč in nas ne ustavi, da bi ne peli povsod, kjer je živa slovenska beseda, kjer na primorskem delujejo slovenska kulturna društva.
Zveza pevskih zborov Primorske v zadnjih desetletjih nosi največji organizacijski in usklajevalni del vsakoletne izvedbe revije, kar pa nam lahko uspe zgolj v uspešni soorganizaciji zamejskih kulturnih zvez, s finančnim in izvedbenim sodelovanjem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, s sodelovanjem posameznih občinskih Zvez kulturnih organizacij in kulturnih društev. RTV Slovenija z Radiem Koper in TV Koper - Capodistria, RAI Radio Trsta A, Primorske novice in Primorski dnevnik so zvesti spremljevalci našega vsakoletnega dogajanja, pomembne pa so tudi podpore primorskih občin, županov, številnih sponzorjev in donatorjev ter vseh, ki revijo nosimo v srcu in spoštujemo njeno poslanstvo.
Letos smo še posebej ponosni na častno pokroviteljstvo petdeseti reviji, ki nam ga je namenil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, na jubilejno publikacijo, ki smo jo oblikovali in izdali na Zvezi pevskih zborov Primorske. V publikaciji smo zabeležili vseh 216 letos nastopajočih zborov, tiskanemu delu pa na dveh zgoščenkah pristavili 66 odličnih zvočnih posnetkov skladb, zapetih v živo na naših koncertih v tem in prejšnjem stoletju. Vse to nam daje izjemno in plemenito priznanje, da Primorci ustvarjalne moči v zborovski ljubiteljski kulturi usmerjamo v pravo smer. Primorska poje gre naprej!