Z malega na veliko
V opusu slikarja Josa Kneza že dolgo “rastejo” drevesa. Na razstavi, ki je do 20. novembra na ogled v koprski Pretorski palači, jih sicer ni - slike malih formatov so abstraktne, a po avtorjevih besedah gledalcu prav tako pripovedujejo zgodbo, ki govori o naravi in človekovem odnosu do nje.
KOPER > Joso Knez (1959), ki živi in ustvarja v Bertokih, v zadnjih letih ni prav veliko razstavljal. Pred dobrim mesecem se je z izborom velikih platen, na katerih kraljujejo drevesa, predstavil v ljubljanski galeriji Krka.
Mali formati, razstavljeni v Pretorski palači, so poseljeni z abstraktnimi podobami. Zaznamovane so z močno risbo, žareče in izrazite barve ter svetloba pa dajejo gledalcu vedeti, da je Knez mediteranski slikar. Njegova ustvarjalnost je motivno prežeta s prostorom, v katerem živi: tudi v abstraktnih podobah je mogoče prepoznati drobce pokrajine, človeške figure, živali, stilizirane liste, cvetove, vitice, veje ... Zdi se, kot da so se detajli preselili in na malih platnih zaživeli samostojno življenje.
“Na manjših formatih si privoščim več kot na velikih,” pravi slikar, ki je diplomiral na beneški Akademiji lepih umetnosti, in doda, da so male slike zanj prostor raziskovanja - tam se poigrava s kompozicijo, z odnosom med risbo in barvnimi ploskvami ter najde marsikatero rešitev, ki jo potem prenese na “velike slike”. In na teh že desetletja kraljujejo drevesa. Zanj so fascinantna bitja: “Občudoval sem jih že kot otrok. Na našem dvorišču sta rasla dva mogočna oreha, stara več kot sto let, in že takrat sem se spraševal, kaj so ta velika čuda z nogami globoko v zemlji, z rokami pa vse do neba. Neizmeren mir imajo v sebi, ves čas se stegujejo k soncu, k svetlobi,” pripoveduje in pristavi, da se od dreves ljudje lahko marsičesa naučimo.
Knezova drevesa so pogosto “portreti” ljudi, ki jih pozna in so mu blizu. Mamo, močno in pokončno žensko, je upodobil kot hrast. Sebe pa največkrat naslika v podobi ciprese, drevesa, ki ga čuti in razume kot simbol življenja in transcendence, “saj je sloko in sega do zvezd”. S svojim slikarstvom želi Joso Knez približati naravo, gledalca pa spodbuditi, da bi okolje, v katerem živi, spoštoval, bil do njega skrben ter v njem prepoznal lepoto. Kot je zapisal likovni kritik Dejan Mehmedovič, je sporočilo Knezovega ustvarjanja spoznanje, da je narava temelj, na katerem moramo graditi tudi naš človeški svet.
MAKSIMILJANA IPAVEC