Z roba vidimo več
Ob predstavitvi nove pesniške zbirke Aleksandra Peršolje Proti robu je bil v torek v Kosovelovem domu Kraški prednovoletni umetniški večer, na katerem so se poleg pesnika predstavili tudi nekateri njegovi umetniški sopotniki.
SEŽANA>“Tudi v tokratni, že deseti zbirki je pesnik ohranil svojo izjemno kombinatoriko upesnjenih besed. V njih ne smemo iskati tradicionalno lepih niti drznih prispodob. Namesto njih so uporabljene besedne zveze in pojmi, ki so si zelo oddaljeni in na prvi pogled ne sodijo skupaj,” je Aleksandra Pešoljo in njegovo novo pesniško zbirko predstavil pisatelj in publicist Jože Horvat. “V 36 pesmih je treba bistvo iskati pod površino besednega toka, njihovo sporočilnost pa si lahko vsak bralec razlaga po svoje. Že sam naslov knjige Proti robu je večplasten, saj si ga lahko razlagamo prostorsko, ekstencialno ali še kako drugače,” je dodal Horvat ob predstavitvi zbirke, ki odraža pesnikovo refleksijo kaotičnih razmer časa, ki ga živimo, in obenem predstavlja svojevrstno inventuro njegovega dosedanjega življenja, ki je ravno v torek napolnilo 67 ustvarjalnih let.
Njegovi umetniški sopotniki (mnogi med njimi so bili v torek v Kosovelovem domu) Peršolji priznavajo, da je s hojo proti robu pogosto pomikal meje možnega na področju umetnosti, od festivala Vilenica, Štrekljeve nagrade, promocije Kosovela v svetu in ostalega.
Na umetniškem večeru, ki ga je vodila Ana Godnik, so se spomnili tudi dveh že preminulih ustvarjalcev, kraškega rojaka iz Lokve dr. Enia Fonde, profesorja filologije na univerzi v Sao Paolu - predstavil ga je Janez Rogelj - ter slikarja Silvestra Komela, ki bi letos praznoval 80. obletnico rojstva. Slednjega, ki je s svojimi slikami oplemenitil Peršoljevo zadnjo knjigo, je predstavil njegov sin Boštjan Komel, ki je knjigo tudi oblikoval.
Umetniško prednovoletno praznovanje so obogatili z besedo in glasbo: ansambel Prizma, pianist Luca Ferrini, kitarist Marko Feri, režiser in pisatelj Marko Sosič, pesnik in filozof Iztok Osojnik, pesnik in urednik Apokalipse Primož Repar, pesnik Bert Pribac, raziskovalec ljudskega glasbenega izročila Emil Zonta, harmonikar Zoran Lupinc in poznavalec kraških kamnosekov Božidar Premrl.
“Zlasti sem vesel, da so z našimi prevodi v zadnjih letih Kosovela odkrili v angleško govorečem svetu. Nekaj podobnega pripravljajo prihodnje leto na Poljskem. Kras postaja v zadnjih desetletjih epicenter mnogih kulturnih pobud, pri marsikateri sem bil zraven v 40 letih, odkar sem na Krasu. Let v pokoju ne preživljam ničkaj tipično penzionistično, saj pripravljam pesmi že za naslednjo zbirko Kraške bilke,” je svoje misli sklenil Peršolja.
BOGDAN MACAROL
