Z željo po lepem žari
Lepšega začetka, kakršen se je zgodil kot vselej na prvi petek v septembru v cerkvi na Kanalu ob Soči, si organizatorji, izvajalci in poslušalci dvaintridesetih Kogojevih dnevov ne bi mogli želeti.
KANAL> Ob spremljavi priznanega Orkestra Padove in Benečije, ki mu je dirigiral maestro Anton Nanut, je vloga zvezde večera na uvodnem koncertu pripadla domačinu, pianistu Ivanu Skrtu.
Mladi pianist je predstavnik tiste slovenske pianistične generacije, ki si v smislu umetniške svobode drzne nekoliko več. Ivan Skrt s svojstveno poduhovljeno in sublimno klavirsko igro odkriva nove pianistične razsežnosti in se pri tem ne odpoveduje podtonu romantičnega pridiha - ne glede na slog klavirske literature (v tem je med pianisti morda neke vrste poslednji Mohikanec). Hkrati pa njegov pianistični princip deluje moderno, pri njem je združeno vse - preteklost, sedanjost in prihodnost. Da se bo o tem pianistu še veliko pisalo, ni nobenega dvoma, saj s svojo notranjo močjo in željo po lepem naravnost žari in z ustvarjanjem novih občutij pri že ne vem kolikokrat preigranih skladbah v splošnem navdušuje. Vendar tudi Skrt kdaj zaide v skrajnost, kot se je to zgodilo v sicer meditativnem Adagiu, drugem stavku sijajnega in večno očarljivega Concertina za klavir in godalaLucijana Marije Škerjanca. Zato pa je mladi pianist ob spremljavi priznanega orkestra iz Padove in Benečije pod izkušenim vodstvom Antona Nanuta, ki je pravzaprav ključna osebnost Kogojevih dnevov, v sveži romantični maniri očarljivo izvedel pianistično zahtevna prvi in tretji stavek Škerjančevega Concertina, kjer skladatelj duhovito prepleta in se poigrava z barvito zvočnostjo pozne romantike in impresionizma. Pianist se je v dodatku poklonil spominu na Marija Kogoja z eno izmed njegovih Malenkosti za klavir. Prav tako Franc Avsenek - violist, docent na ljubljanski Akademiji za glasbo, ko je v uvodnem delu koncerta bila na sporedu njegova dopadljiva in prepričljiva priredba za godala skladbe Andante, ki jo je Marij Kogoj napisal za violino in klavir. S tem se je Avsenekova pridružila številnim predelavam te priljubljene Kogojeve skladbe. Orkester iz Padove in Benečije je pod zanesljivim dirigentskim vodstvom izkušenega maestra Antona Nanuta koncert v Kanalu ob Soči sklenil s popularno Serenado za godala, op. 22 Antonina Dvoržaka. Sicer bi se poleg Kogoja in Škerjanca verjetno še našlo kaj zanimivega tudi v slovenski zakladnici orkestralne glasbe za godala, tako pa je dobro zastavljeni uvodni koncertni večer letošnjih Kogojevih dnevov, kljub domišljeni interpretaciji Dvoržakove iskrene, blagozvočne in ljubke petstavčne Serenade, izzvenel nekoliko standardno.
NEVENKA LEBAN OREŠIČ