Za identiteto gledališča gre!

TRST> “Za letošnjo sezono nismo iskali programskih parol, ki so v prejšnjih sezonah z večjim ali manjšim uspehom vsebinsko in estetsko opredeljevale repertoar,” je umetniško vodstvo uvodoma zapisalo v besedilo, s katerem bodo nagovorili slovenska društva in šole v zamejstvu za vpis abonmajev in v katerem predstavljajo letošnji program. “Zdelo se nam je, da je tako zakoličenje programa dokaj omejevalno, predvsem pa da ne izraža vseh hotenj, ki jih umetniško vodstvo polaga v oblikovanje nove abonmajske sezone. Res je, da smo se odločili, da vam ponudimo sezono, s katero vas v ničemer ne zavezujemo. Preprosto si želimo, da bi se v našem gledališču prijetno počutili, da bi za obisk teatra navdušili še koga, da bi v predstavah, ki si jih boste ogledali, začutili utrip časa in prostora, predvsem pa, da se ob njih ne bi dolgočasili,” so še zapisali v nagovoru bodočim gledalcem sedanji umetniški vodje Boris Kobal, Sergej Verč in Jaša Jamnik, ki so ga v torek predstavili tudi novinarjem.

Nov koncept

Novo vodstvo v tokratno sezono vstopa z novim konceptom.

Naj na kratko spomnimo, da spomladi svet gledališča takratnemu umetniškemu vodji Primožu Beblerju ni ponovil mandata, kar je bilo za mnoge poznavalce gledališča presenetljivo, saj je pod njegovim vodstvom gledališki igralski ansambel profesionalno zelo napredoval, o čemer pričajo tudi konec pomladi prvič podeljene gledališke nagrade tantadruj na Primorskem, ki so vse po vrti romale v SSG Trst. Pa tudi za letošnje Borštnikovo srečanje je selektor, gledališki kritik Gregor Butala, med primorskimi gledališči izbral samo predstavo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, sodobno dramo nemškega dramatika Ronalda SchimmelpfenningaZlati zmaj v režiji Janusza Kice.

Če je torej za bivšega umetniškega vodjo veljalo, da skozi estetike odpira gledališče v italijanski in evropski prostor, imajo sedanji umetniški vodje namen povrniti gledališču tisto identiteto, ki mu po njihovem mnenju prvinsko pripada. To je identiteto institucije slovenske skupnosti v Italiji, ki živi in deluje v zelo specifičnem okolju in razmerah. Zato si bodo posebej prizadevali za slovensko občinstvo iz celotnega zamejskega prostora.

Za začetek satirična komedija

Gledališko sezono bodo že konec meseca začeli z otroško predstavo Deseti račekMilana Jesiha v režiji Katje Pegan, sicer direktorice Gledališča Koper.Predstava je namenjena osnovnošolcem in srednješolcem, govori pa o račku, ki je doživel največjo srečo, čeprav je ostal grd.

Letošnja prva premiera za odrasle bodo Šoferji za vse čase hrvaškega dramatika Mira Gavrana. Režiser Boris Kobal bo komedijo tega svetovno znanega dramatika, ki s satirično ostjo govori o ljudeh, ki kradejo, ropajo, kjer se le da (avtor tragikomično odpira cel spekter groženj, izsiljevanj, prisluškovanj, vohunjenj, skratka vsega, kar je pri človeku najbolj podlo in nizkotno), prestavil v tržaško okolje in tržaški dialekt, “groznega Hercegovca” pa bo zamenjal “grozni islamist”, ki ga bo kot gost odigral član Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, igralec Tarek Rashid. Kot gostja bo v predstavi nastopila tudi Minu Kjuder, pred dvema letoma dobitnica Borštnikovega prstana.

Molière je nadvse priljubljen gost SSG. Njegovega svetovno znanega svetohlinca Tartuffa bo režiral Samo Strelec, Ptujčan, ki se ga bodo gledalci tržaškega gledališča spomnili po dramski adaptaciji romana Mladoporočenca iz ulice RosettiFulvia Tomizze Zaljubljen v smrt, ki je izzvala veliko polemik. Nazadnje je na Primorskem režiral Termina(l)torja avtorjev Tamare Matevc inBorisa Kobala, ki je v koprskem gledališču uvedel minulo jubilejno deseto sezono. Kot gost bo zaigral Brane Šturbej, dolgoletni član ljubljanske Drame, danes svobodni umetnik.

Zakaj niso ubili Benita?

Na velikem odru bo odigrana še dokumentarna drama Dušana Jelinčiča, slovenskega pisatelja, novinarja in alpinista iz Trsta, Kobarid '38 - kronika atentata, ki jo bo režiral Jernej Kobal, predstavnik najmlajše generacije slovenskih režiserjev. Dokumentarna drama govori o pripravi atentata na Benita Mussolinija, ki je obiskal Posočje 20. septembra 1938. Atentat so pripravljali tigrovci, a ga iz še danes neznanih razlogov niso izvedli. Avtorja besedila so, kot je povedal, psihološko zanimale zlasti osebe, ki so pripravljale atentat,in razmerje: terorizem, domoljubje, žrtev.

V zadnji produkciji za odrasle bodo gledalci na malem odru videli dramatizacijo poetičnega in dramatičnega dela Claudia Magrisa, tržaškega esejista, pisatelja in univerzitetnega profesorja nemške književnosti, Saj razumete. Magris se v njem povsem na novo ukvarja z mitom o Orfeju in Evridiki. Odrsko zamisel bo prispevalTržačan Igor Pison, ki enako kot Jernej Kobal sodi v najmlajšo generacijo režiserjev. Kot gostja bo nastopila Lučka Počkaj, dolgoletna članica SSG, ki je gledalci zlepa ne bodo pozabili. Posebej enkratna je bila v paru z Borisom Cavazzo v Linhartovem Matičku, ki ga je pred leti v SSG režiral Vito Taufer. Ob njej bo igral Gojmir Lešnjak Gojc, ki je kot igralec pogost gost slovenskega gledališča v Trstu.

Letos razpisujejo štiri abonmaje, ki bodo vsebovali lastno produkcijo, gostujoče predstave, koncerte in balet. Abonmaje nameravajo razpisati tudi v Gorici in Čedadu.

MAJDA SUŠA