Za koga so biseri?

IDRIJA>Napovedoval se je sneg in Prve snežinke, ki sta ju odigrala pianistka Maja Tajnšek, tudi organizatorka večera in violinist Branko Brezavšček, sta bili minuli četrtek kot nalašč za uvod v pogovor z avtorjem skladbe Jakobom Ježem.

En res prijeten večer

Iskrivi 84-letni skladatelj se je v Idrijo pripeljal iz Gradeža pri Turjaku, Idrijčanom pa je bilo mesto pogovora in glasbe, galerija pri Črnem orlu, očitno predaleč. Občinstvo, ki ga je bilo moč prešteti na prste ene roke, je preživelo imeniten večer. Gostje, kot so zagotovili, tudi!

Gimnazijca Gaja Rupnik Caruso in Marko Serafimovič sta se s Ježem sprehodila skozi njegovo bogato življenje in ustvarjalnost. Od rojstnega Vitovca pri Boštanju, kjer je v domači gostilni kot pobič raztegoval meh, preko vojne do današnjega aktivnega ustvarjanja. Tudi skozi glavne postaje pedagoga in skladatelja z vsestranskim opusom in zborovsko glasbo v njem ter nagrade, ki jih je zanj, med drugim tudi Kozinov in Prešernov nagrajenec, prejel.

Tajnškova in Brezavšček sta dodajala zvoke: od resnega Bacha do živahnega Čardaša. Glasni aplavzi so nadomeščali “manjkajoče” občinstvo. Jež je stisnil roko Tajnškovi in zetu Brezavščku ter mu povedal, da se ga kot obetavnega glasbenika spomni še iz študentskih klopi, ko seveda ni niti slutil, da bo vzel njegovo hči, prav tako slovito skladateljico Brino Jež.

Kaj Idrijčane zares zanima?

Vprašanja, kje so pevci zborov, ki prepevajo Ježeve pesmi, kje sošolci in profesorji mladih moderatorjev večera, kje učenci glasbene šole z učitelji, kje preostali Idrijčani, niso ostala neizgovorjena. Ker se nizka udeležba na dogodkih v Idriji vse preveč rada pripeti, kot je ugotavljal dolgoletni kulturni delavec Janko Prelovec.

Odpihnila je odlične komorne večere, ki jih je vrsto let v pol praznih dvoranah prirejal sloviti idrijski flavtist Cveto Kobal. Praznina pogosto zeva z glasbenih grajskih večerov, tango festivala, galerij in dvoran, ko v njih gostujejo priznani ustvarjalci.

Le domačini imajo udeležbo zagotovljeno. Predvsem otroci, saj so pred dobrim tednom o prebiranju svojih del samim sebi tožili tudi člani literarnega društva Ris in še kdo. Je v Idriji, ki skupaj s sosednjim Cerknim letno ponudi preko 300 najrazličnejših kulturnih in zabavnih prireditev, teh preprosto preveč? So te le fasada za hiper kulturno podobo Unescovega mesta? Ni časa ali potreb po duhovni hrani?

Zbrani na glasna in pritajena vprašanja niso odgovarjali. Le Janko Prelovec je spomnil na podobno slabo obiskan kulturni dogodek, ki ga je pokojni slavist Vinko Cuderman pospremil s Kristusovimi besedami: “Ne mečite svinjam biserov ...”

SAŠA DRAGOŠ