Za široko odprte duše
S filmom Brez strahu, ki je na noge spravil Benetke, se bo začel 7. Kino Otok. V Izolo prihaja tudi avtor filma Piergiorgio Gay, ki je bil učenec slovitega Ermana Olmija.
>Začetki z legendarnim režiserjem Ermanom Olmijem …
“Začel sem tako, da sem pri Olmiju prenašal kovčke za kamero. Pozneje sem postal pomočnik kamere in pomočnik režiserja. Ko je Olmi ustanovil Ipotesi Cinema (to ni bila šola, pač pa 'oštarija' za film), sem bil v začetni skupini. Ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučil od njega, je, da je pomembneje govoriti o življenju kot o filmu.”
>Kako so film Brez strahu sprejeli v Italiji, kako ga je sprejel glavni akter, rockovski zvezdnik Ligabue?
“Vesel sem bil njegovega odziva. Dejal je, da film odraža tistega duha, ki ga je vodil pri pisanju ene njegovih najljubših pesmi, Buonanotte all'Italia. Sicer pa so bili medijski odzivi zelo raznoliki, povsem prepoznavna je bila politična pripadnost 'kritikov'. Ljudje pa so pristopili s srcem in film doživeli zelo čustveno. Po projekciji filma za srednješolce je prišlo k meni dekle in mi povedalo, da je film spremenil njen pogled na svet. To je zame nadvse pomembno, morda celo preveč, saj to pomeni tudi veliko odgovornost.”
>Mnogi Italijani so videti obupani, vaš film pa jim skuša vrniti upanje. Kje vidite temelje tega upanja?
“Film noče tarnati nad današnjo Italijo, saj želi pokazati najboljše v naši deželi. Slavni in navadni ljudje skrbijo za domovino, vsak po svojih močeh. Ti ljudje mi dajejo upanje, da je boljša država še vedno možna.”
>Ste med nastajanjem filma pomislili na Pasolinija in na njegov boj?
“Ni mogoče ne ljubiti Pasolinija. In ko Paolo Rossi reče, da so se Italijani iz državljanov preoblikovali v gledalce, je to evolucija Pasolinijeve misli.”
>Kako vidite italijansko družbo v bližnji prihodnosti? Kako vidite mlade?
“Mislim, da smo v obdobju splošne zmedenosti, zato je zelo pomembno, da se vrnemo k temeljnim načelom skupnega življenja, kot so zapisana v italijanski ustavi.”
>In vaše sporočilo gledalcem pred prihodom v Izolo …
“Film Brez strahu je težko opredeliti. V njem je veliko pesmi in koncertnih posnetkov Luciana Ligabueja, a to ni film o glasbeniku. Veliko je arhivskih posnetkov iz minulih tridesetih let v Italiji, a to ni zgodovinski dokumentarec. Lahko bi rekel, da je film čustveno potovanje v Italijo. Zato naj gledalci Kino Otoka pridejo film pogledat s široko odprtimi dušami.”
VŠ