Za uspešen razvoj mest je sodelovanje prebivalcev ključno
V koprskem stičišču kultur Libertas je gostoval prvi festival prenove in trajnostnega bivanja Razpoka, ki nastaja pod okriljem projekta Kajža in je se je s svojo drugo edicijo iz Ljubljane decentraliziral tudi v smeri Maribora in Kopra. V Libertasovi mali dvorani sta o participativnem načrtovanju spregovorila Koprčana dr. Neža Čebron Lipovec in dr. Boštjan Bugarič.
V mali Libertasovi dvorani so v sklopu festivala Razpoka v pogovoru z Nežo Kokol Boštjan Bugarič Neža Čebron Lipovec Razpoka Libertas
Foto: LibertasKOPER • Pod okriljem Kajže, stičišča za prenovo in trajnostno bivanje, ki je projekt Zavoda za razvoj prostorske kulture Kriterij, je lani nastal festival Razpoka, namenjen vsem, ki jih “veselijo stare hiše in nove ideje”. Ta je predvčerajšnjem gostoval v pravšnjem okolju - Libertas, nekdanje skladišče soli, so namreč v obnovljeni in prenovljeni podobi odprli šele pred dvema tednoma. Tudi zato je za uverturo v koprski dogodek po stičišču kultur zbrane, med katerimi so bili tudi šolarji v okviru projekta Šola v kulturi, vodil arhitekt Matjaž Bolčina iz Studia ARP, kjer so podpisali novo podobo, ki že navdušuje obiskovalce.
Festival, ki je pod letošnjim naslovom Manjše zlo vabil “lastnike starih hiš, navdušence nad sonaravno gradnjo, vizionarske arhitekte, angažirane konservatorje, zanesenjaške ekologe, navdihnjene gradbenike, idealistične študente in viharniške teoretike”, pa tudi vse ostale, je v kasnejšem pogovoru v Kopru odprl temo participacije prebivalcev pri načrtovanju posegov v določenem okolju. Zbrane je pozdravila Ajda Bračič, ki je z Andražem Keršičem in gostujočo sokuratorko Heleno Koder zasnovala letošnji program, nato pa je sodelavka festivala Neža Kokol pogovarjala z domačinoma in strokovnjakoma, dr. Nežo Čebron Lipovec, umetnostno in arhitekturno zgodovinarko, docentko ter znanstveno sodelavko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (Oddelek in Inštitut za arheologijo in dediščino), in dr. Boštjanom Bugaričem, arhitektom in docentom na programu vizualne umetnosti Pedagoške fakultete UP. Oba sta poudarila, da se mesto ne more uspešno razvijati, če se v načrtovanje ne vključi prebivalstva. “Koper je pristaniško mesto, vanj se ljudje priseljujejo, drugi odseljujejo, obenem pa se tu srečujejo kulture celotne Istre, zato mora participacija v samem temelju ustvariti povezovanje med njimi,” meni Bugarič.
A enkrat, ko prebivalce pritegnemo k sodelovanju, da delijo z mestnimi odločevalci svoje želje in mnenja, je pomembno, da so na drugi slišani in upoštevani. Do česar marsikdaj ne pride. Dr. Čebron Lipovec je poudarila: “Pri participaciji je izjemnega pomena aktivno sodelovanje prebivalstva pri prepoznavanju problematik, iskanju in oblikovanju rešitev ter njihovem udejanjanju. Bistvi je partnerstvo med odločevalci, stroko in prebivalci.”