Zabavna igra z resnim opozorilom
Dama s čipkami - My Lace Lady je predstava, ki so jo ustvarjalci zasnovali in idrijskim značilnostim prilagodili po motivih drame Pygmalion G. B. Shawa, z njo pa so se na domači oder vrnili igralci Dramatičnega društva Idrija. S prekaljenimi igralci gimnazijske gledališke šole jo zdaj uspešno prikazujejo po Sloveniji, z marčevsko uprizoritvijo v Idriji pa so opozorili na odsotnost gledališke dvorane v mestu.
Prihodnje leto bo idrijska kinodvorana, najstarejša ohranjena slovenska gledališka stavba, dopolnila 250 let, a zadnja desetletja deluje s prekinitvami, najstarejše rudarsko mesto pa ne premore več dostojne gledališke dvorane. To je bilo osrednje opozorilo Dramatičnega društva Idrija in male gimnazijske gledališke šole na ponovitvi Dame s čipkami - My Lace Lady.
Romantično, a še bolj kritično in satirično je z idrijskimi značilnostmi obogatila scenaristka in režiserka Ana Kržišnik Blažica, ki je v sodelovanju z igralci uprizoritev zasnovala po motivih Shawovega Pygmaliona.
Namesto cvetličarke trgovka s čipkami
S predstavo so odprli lanski festival čipk, dodelano predstavo pa so igralci domačega dramatičnega društva in gimnazijske gledališke šole premierno predstavili decembra in z njo odmevno gostujejo po Sloveniji.
Revno prodajalko rož Elizo je v idrijski različici zamenjala Tereza Lapajne - Rezi (igra jo Jasna Kofol). Neotesana idrijska “zjala” se s težavo prebija s prodajo čipk v trdi, težko razumljivi idrijščini. Profesorja Grubar (Blaž Tončič) in Bele (Miha Koblar) jo skleneta spremeniti v damo in stavita, ali je to mogoče. Grubarju je uspelo tako, da je Rezi krepko presegla celo njega. Vanj se tudi zagleda, a ji je namenjen umirjeni Franko (Anže Filač). Medtem ko v Pygmalionu Eliza dobi moža, je usoda idrijske dame, naposled v lepi črni obleki s čipkami, prepuščena gledalčevi domišljiji.
Igralci so se na odru znašli odlično. Vsi so se z vrsto vlog igre izučili v gimnazijski mali gledališki šoli, ki jo več kot desetletje uspešno vodi vsestranska Ana Kržišnik Blažica. Ob bok so jim stopili še številni liki, imenitni pevki Taja Jereb in Polona Ferjančič ter starejši igralci lani oživljenega dramatičnega društva. Več generacij z najstarejšim Marijanom Beričem na čelu je s kar 21 vlogami navdušilo občinstvo.
Ali Idrija še lahko kulturno preseneti?
Znotraj uprizoritve se odvije predstava, ki jo vodi režiserka (Maja Vogrič). Ta s svojo ekipo okrog osrednje zgodbe splete posebno dogajanje, ki preteklost umirjeno, a neusmiljeno in kritično povezuje s sedanjostjo.
Ni naključje, da so na ponovitvi igre uvodni prizor srečanja vseh protagonistov Dame s čipkami odigrali v podhodu magazina - danes knjižnični hram je bil zgrajen kot rudniška žitnica oziroma skladišče, iz ostankov gradbenega materiala pa so ob njem zgradili še baročno polkrožno gledališko stavbo z ložami. Državni spomenik, ki je z ostalo dediščino živega srebra tudi na listi Unescove svetovne dediščine, je zadnja leta ponovno kinodvorana, ki pa jo resno načenja zob časa.
V njej so odigrali nadaljevanje igre, na katero je prvi tehnik (Viktor Kalan) zamudil. Ker je napačno sklepal, da bodo igrali v drugi, še slabši idrijski dvorani. Ta namreč edina še gosti manjše gledališke postavitve.
Dunajski uradnik je pred skoraj 250 leti ob novici, da so Idrijčani dvorano, ki danes velja za najstarejšo ohranjeno gledališko dvorano na Slovenskem, vzkliknil: “Kaj takega se lahko zgodi samo v Idriji!”
Igralci so pozvali k ponovitvi presenečenja - k obnovi gledališča ob njegovi 250-letnici. Kakor zagotavljajo na občini, so načrti že pripravljeni. V zadnjih desetletjih jih je bilo nared že več, a so vsi obležali po predalih.
