Začel se je 50. Ex tempore

Kultura
, posodobljeno:

Piran je od prejšnje sobote pretkan s številnimi prireditev, ki spremljajo jubilejni, 50. mednarodni slikarski ex-tempore. Zamisel, ki jo je 6. avgusta leta 1966 v življenje spravil slikar Pavle Zamar - Zappa, se je v pol stoletja ukoreninila, rasla s časom, se razširila, spodbudila nastanek podobnih manifestacij tudi v drugih krajih po Sloveniji in drugod, a vseskozi ohranjala dvoje - odprtost in množičnost. Piranski ex-tempore je najstarejša tovrstna prireditev v Evropi z neprekinjenim delovanjem, predvsem pa vsako leto znova stičišče slikarjev - že šestnajsto leto tudi keramičarjev - in obiskovalcev.

Na prvem mednarodnem slikarskem Ex-temporu Piran, leta 
1966,  je žirija kot najboljšo sliko izbrala Istrske impresije 
Zvesta Apollonia.
Na prvem mednarodnem slikarskem Ex-temporu Piran, leta 1966, je žirija kot najboljšo sliko izbrala Istrske impresije Zvesta Apollonia.

PIRAN > “Niti največji optimisti niso pričakovali, da se bo te, najbolj kulturne poletne 'prireditve' udeležilo več kot 30 slikarjev, ki so v dveh dneh ustvarili nekaj več kot 70 podob Pirana,” je v svoje poročilo s prvega Ex tempora Piran, objavljenega 8. septembra 1966 časniku Tovariš zapisal novinar J. Vrtovec. V članku Snežane Šlamberger, ki je bil objavljen v Primorskih novicah, pa je slikovito opisan utrip prvega piranskega slikarskega ex-tempora. Iz zapisa tako izvemo, da “se je Apollonio Zvest odpravil s čolnom na morje”,Andrej Jemec utaboril na travnatem hribu za cerkvijo, blizu njega je impozanten zvonik portretiral Ivan Varl, Franc Novinec pa je Piran opazoval s kapitanskega mostu stare barke ...

Podoba druščine slikarjev, ki se s štafelaji naseli na piranske ulice in trge, je še vedno zasidrana v spominih, čeprav ex-tempore že dolgo ni več videti tako. Umetniki platna žigosajo v različnih slovenskih mestih in dela, ki jih potem prinesejo v oceno žiriji, večinoma ustvarijo v ateljejih, še vedno pa imajo, tako kot na začetku, za to točno odmerjen čas. “Vemo, da si Pirančani želijo prizorov, kakršni so ex-tempore spremljali v prvih letih, zato se trudimo, da bi nekaj tega duha vnesli s spremljevalnimi prireditvami,” pravi kustosinja Obalnih galerij Nives Marvin. Tartinijev trg bo takšen prizor ponudil že danes dopoldan, ko bodo ustvarjali otroci iz osnovnih šol Šmarje in Sečovlje ter člani Društva Faros.

Na vprašanje, kaj je tisto, kar je piranski ex-tempore ohranilo pet desetletij, Marvinova odgovori, da predvsem trma Obalnih galerij, še zlasti dolgoletnega ravnatelja Tonija Biloslava: “Kritičnih let sicer ni bilo, a razpad nekdanje skupne države je naš ex-tempore močno občutil, saj je veliko udeležencev prihajalo s Hrvaške pa tudi od drugod. V začetku 90. let je bila tako udeležba skromnejša kot sicer, takrat smo tudi začeli uvajati spremljevalne prireditve, iskali smo možnosti in vsebine, s katerimi smo obogatili osnovno izhodišče. In to je, da lahko sodeluje čisto vsak, ne glede na starost, ne oziraje se na to, ali je ljubitelj ali slikar z diplomo.”

Vpogled v zgodovino te prireditve in nagrajenih del pa izriše tudi podobo razvoja slovenskega slikarstva, novih pobud, smernic in idej. Že samo prelet prek imen zmagovalcev v teh petih desetletjih je zgovoren: na prvem Ex-temporu Piran je prvo nagrado za sliko Istrske impresije prejel Zvest Apollonio, dve leti je kasneje je žirija za najboljšo izbrala Sliko 5Kostje Gatnika, v kasnejših letih so bili izbranci stroke še Valentin Oman, Zmago Jeraj, Lucijan Bratuš, Boris Benčič, Živko Marušič, Cveto Maršič, Joni Zakonjšek, Mauro Stipanov, Vladimir Makuc, Matej Košir, Uršula Berlot, Tone Lapajne ... Vsa ta imena po oceni Marvinove dokazujejo, kolikšen ugled ima ta prireditev med slovenskimi slikarji.

Zadnjih 16 let pa na piranskem ex-temporu sodelujejo tudi tisti, ki ustvarjajo v keramiki. Po oceni Marvinove ta pobuda uspešno odpravlja predsodek, da to ni sodoben medij: “Ustvarjalci, ki sodelujejo, vsako leto predstavijo nove tehnološke rešitve in pristope ter pomembno prispevajo k temu, da se ta vrsta ustvarjalnosti in umetnosti uveljavi tudi v širši javnosti.”

Obiskovalci si bodo dela, ki bodo nastala na letošnjem ex-temporu, lahko ogledali že v soboto dopoldne v vseh treh razstaviščih Obalnih galerij; v galeriji Hermana Pečariča, v Mestni galeriji in v Monfortu, kar je novost letošnje prireditve. Slavnostna podelitev nagrad pa bo v soboto zvečer na Tartinijevem trgu, častni pokrovitelj jubilejnega, 50. mednarodnega slikarskega Ex-tempora Piran, pa je predsednik države Borut Pahor.

MAKSIMILJANA IPAVEC

Začel se je 50. Ex tempore
Zdravko Primožič/Fpa