Začenja se Frankfurtski knjižni sejem

FRANKFURT> Na odprtju bosta zbrane nagovorila nemški zunanji minister Guido Westerwelle in islandski predsednik Olafur Ragnar Grimsson, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Število razstavljavcev je letos po zagotovilih organizatorjev približno takšno kot lani, prav tako se niso spremenile razstave površine. Sejem bo ponudil več kot 3000 dogodkov, nastopilo bo približno 1000 avtorjev. Organizatorji letos pričakujejo več kot 280.000 obiskovalcev.

Razvijati je treba digitalizacijo

Knjiga je samo še eden od zidakov, pred začetkom sejma piše dpa. Na 63. izdaji največjega svetovnega srečanja založnikov, knjigotržcev in bralcev bo namreč v ospredju globalna borza vsakovrstnih vsebin. Stara veriga v proizvodnji knjige - od avtorja prek založnika in trgovca do bralca - je preteklost. "Delati moramo vse - spodbujati tisk, digitalizacijo, družabne medije in omrežja," se glasi kredo direktorja sejma Juergena Boosa.

Knjižni sejem, ki ga pripravlja krovno združenje nemškega knjigotrštva, želi razvijati nezadržno digitalizacijo. Drugega mu niti ne preostane, če noče sčasoma postati vsem odveč. Vendar pa bodo v razstavnih dvoranah še vedno prevladovale police s knjigami.

Letos številne novosti

Novosti bodo svoje mesto našle na raztresenih "Hotspots" (vročih točkah) in v novem središču "StoryDrive" (Pripelji zgodbo), stičišču "crossmedialnih platform" različnih aplikacij vsebin. Prenovili so center za trgovanje z avtorskimi pravicami, ki ima po novem lastno sejemsko dvorano, v njem se bo za globalne licence v svetu multimedije pogajalo 527 agentov z vsega sveta, med njimi bodo s 70 agencijami najmočneje zastopane Združene države Amerike.

Frankfurtski knjižni sejem postaja tudi vedno pomembnejše stičišče za kongrese. Že več dni pred začetkom sejma so se zbrali strokovnjaki z vseh koncev sveta in razpravljali o novostih s področja digitalizacije. Pomembna tema srečevanj je tudi vseživljenjsko učenje. Sejem ima letos na koledarju kar 1100 strokovnih srečanj.

Prišli bodo številni literati

Za bralce bodo na in ob sejmu pripravili številne dogodke, zanimivi bodo zlasti nastopi in branja. Med gostujočimi literati organizatorji napovedujejo znana imena. Od tujih bodo prišli Mario Vargas Llosa, Umberto Eco, Jussi Adler-Olsen, od domačih tudi Martin Walser, Charlotte Roche in Ferdinand von Schirach.

Častna gostja je Islandija

Islandija kot častna gostja bo pripeljala 38 literatov in 203 knjižne novosti. Islandija je doslej najmanjša država, ki se bo na sejmu predstavila s svojo literaturo in kulturo. Malo kje pa tako veliko berejo kot prav tam in kjer imajo - sorazmerno s 320.000 prebivalci - tako veliko pisateljev.

Podelili bodo tudi nagrade EU in nagrado za mir

Nagrado EU za literaturo letos prejmejo Kalin Terziyski (Bolgarija), Tomaš Zmeškal (Češka), Kostas Hatziantoniou (Grčija), Ofeigur Sigurosson (Islandija), Inga Zolude (Latvija), Iren Nigg (Liechtenstein), Immanuel Mifsud (Malta), Andrej Nikolaidis (Črna gora), Rodaan Al Galidi (Nizozemska), Jelena Lengold (Srbija), Ciler Ilhan (Turčija) in Adam Foulds (ZDA).

Nagrado podeljujejo Evropska komisija, Evropska federacija knjigotržcev, Svet evropskih pisateljev in Federacija evropskih založnikov. Njen namen je zbuditi zanimanje za nove talente in spodbuditi objavo njihovih knjig v različnih državah, obenem pa proslaviti evropsko kulturno raznolikost. Nagrado, vsaka je vredna 5000 evrov, bodo dobitnikom izročili 28. novembra v Bruslju.

Ob koncu sejma bodo v frankfurtski Pavlovi cerkvi nagrado za mir nemških knjigotržcev podelili alžirskemu pisatelju Boualemu Sansalu.

V Frankfurtu bo tudi Slovenija

Nacionalno predstavitev Slovenije v Frankfurtu letos drugič sama organizira Javna agencija za knjigo. Ta se s slovesnim odprtjem začenja danes in se zaključi v nedeljo, je sporočila predstavnica agencije za stike z javnostmi Katja Stergar.

Kot je pojasnila, tudi letos nadaljujejo s trendom, ki so ga zastavili lani in se je izkazal za dobrega: manjša in pregledna stojnica z množico informativnega gradiva in izborom knjižnega gradiva slovenskih založb.

Slovenskim založnikom, ki so jih povabili k sodelovanju na nacionalni stojnici, je brezplačno na voljo razstavni prostor za 12 najnovejših naslovov slovenskih avtorjev iz svojih zbirk, prav tako so brezplačno vpisani v elektronski in tiskani sejemski katalog, za predstavitev na stojnici pa so lahko posredovali tudi tujejezične kataloge, letake in drugo.

Slovenski avtorji s prevodi

Poleg izbranih naslovov posameznih založnikov bo na stojnici ponovno nekaj avtorjev postavljenih v središče. Lanskoletni izbor, Andrej Blatnik, Milan Dekleva, Nataša Kramberger, Mojca Kumerdej, Svetlana Makarovič, Katarina Marinčič, Miha Mazzini, Maja Novak, Boris Pahor, Suzana Tratnik, Vlado Žabot, Slavoj Žižek, so razširili in dodali še Tadeja Goloba, Stanko Hrastelj, Draga Jančarja in Miroslava Košuto.

O vsakem od naštetih avtorjev so pripravljena promocijska gradiva, ki jih vsako leto dopolnjujejo. Za Milana Deklevo, Katarino Marinčič in Suzano Tratnik so oblikovali knjižico vzorčnih prevodov v 13 jezikih, ki so plod lanskoletnega prevajalskega seminarja v Novem mestu.

STA