Žadan: “To ni vojna za ozemlje, temveč proti ukrajinskemu narodu.”

Leta 1974 rojeni ukrajinski pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec je v pogovoru s primorsko prevajalko in lektorico Andrejo Kalc v polni dvorani Cukrarne uvodoma povedal, da se tovrstnih gostovanj kljub vsem potrebnim dovoljenjem vedno rad udeleži. Rad vidi tudi velike skupnosti Ukrajincev, čeprav razume okoliščine svojih rojakov, ki so bili prisiljeni oditi iz Ukrajine bodisi zaradi bližine fronte bodisi zaradi drugih razlogov.

Politiki so začasni, umetniki ostanejo

Kulturno izmenjavo, ki jo je med Slovenijo in Ukrajino po njegovi oceni sicer premalo, je izpostavil kot veliko priložnost za govor o različnih tematikah. Kot je poudaril, v Ukrajini ne deluje zgolj politika, diplomati, proizvajalci orožja in tisti, ki branijo državo, temveč tudi ostali profili poklicev. “S posredovanjem kulture je mogoče zelo poglobljeno spoznati določen narod in njegove posebnosti ... Ne poznam nobenega člana slovenske vlade, medtem ko so imena kulturnikov, pisateljev in pesnikov veliko bolj zveneča. Politične osebnosti so začasne figure,” meni Žadan.

S Serhijem Žadanom se je v Cukrarni pogovarjala prevajalka Andreja Kalc.

Foto: Sinisa Kanizaj/sta

Glede več let trajajočega vojnega konflikta med Ukrajino in Rusijo je Žadan, ki velja za enega najvidnejših sodobnih ukrajinskih pesnikov in prozaistov, med drugim prepričan, da je koncept srednje Evrope, ki se je gradil zadnja skoraj tri desetletja, zdaj porušen, saj je ta vojna premešala vse karte. Pri vojni, ki jo je začela Rusija z napadom na Ukrajino, ne gre za teritorij ali ozemlje, “enostavno je vojna uperjena proti Ukrajincem, da se ukrajinski narod zradira, da ga ne bo več”, Evropa pa po njegovem mnenju potrebuje revizijo svojih pogledov, kulturnih stališč in prepričanj.

V svojih delih med drugim osvetljuje odraščanje v času razpadanja Sovjetske zveze, prijateljske vezi, družbeno izključenost ter iskanje lastne identitete. Roman Vorošilovgrad, katerega zgodba se odvija v mestu Vorošilovgrad, ki se je po razpadu Sovjetske zveze preimenovalo v Lugansk, osrednja literarna oseba pa je triintridesetletni Herman Koroljov, je napisal v sovjetskem času. Kot je med drugim povedal, gre za roman o njegovi generaciji, ki je odraščala v sovjetskem času. Takrat so bili še pionirčki, je dejal, a že deležni gibanj za neodvisnost, suverenost, začetkov večstrankarskega sistema. Njegov glavni junak, ki sicer ni preveč nostalgičen, odrašča ter poskuša svoje prejšnje in zdajšnje življenje “popredalčkati” ter razumeti, zakaj je bilo včasih tako in zakaj bo sedaj drugače.

Kulturni dogodki
v zakloniščih

Žadan je nekaj let predaval zgodovino ukrajinske književnosti, nato pa se posvetil literarnemu delu, prevajanju med drugim iz nemščine, angleščine in ruščine ter organizaciji kulturnih dogodkov. Zadnja desetletje se posveča humanitarnemu delu, še piše v publikaciji, ki jo je Društvo slovenskih pisateljev izdalo ob letošnji Vilenici. Njegova dela so prevedena v več jezikov, prejel je tudi več nagrad, med njimi avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo in mirovno nagrado nemških založnikov in knjigotržcev. Med njegova najpomembnejša dela sodijo romani Depeche Mode, Anarchy in the UKR, Mezopotamija in Internat. Pri založbi Beletrina sta v prevodu Janje Lubej Vollmaier in Primoža Lubeja izšla Vorošilovgrad, ob izidu katerega je avtor leta 2018 v času festivala Fabula obiskal Slovenijo, ter Internat.

Kot je še povedal, so kulturni dogodki med Ukrajinci kljub vojnim napadom zelo zaželeni, pripravljajo jih pod zemljo, v zakloniščih. Med pogovorom je prve tri prevode Žadanovih pesmi, ki jih je iz ukrajinščine prepesnila prav Andreja Kalc, bralci Primorskih novic pa so jih lahko pred enim tednom že prebrali ekskluzivno v naši vileniški prilogi, interpretiral Boris Kalašnikov. 19-letni Ukrajinec, ki je pred štirimi leti pribežal iz Ukrajine, danes sodeluje s koprskim RTV-centrom in živi v Ankaranu. V Cukrarni so pripravili so tudi glasbeni program pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh z ukrajinskimi glasbeniki.

Včeraj je Serhij Žadan s pisateljskima kolegoma Ano Marwan in Nevenom Ušumovićem nastopil na tržaškem vileniškem večeru, kjer je pogovor o fluidnem prehajanju med jeziki, različnimi domovinami in domovi povezoval Janko Petrovec, drevi ob 19. uri bo Vilenico prvič gostila prenovljena Kosovelova domačija v Tomaju, jutri ob 11. uri bo tradicionalna matineja na gradu Štanjel, kjer bodo podelili tudi letošnji vileniški kristal, ob 17. uri pa se dogajanje seli na slovesnost pred in v jamo Vilenica. •