Zadnja učenka Maksa Fabianija
Maks Fabiani je duhu svojega časa sledil tudi pri pisanju dopisnic. Delček korespondence med arhitektom in takrat mlado umetnico Neero Gatti si lahko novembra ogledate na štanjelskem gradu.
ŠTANJEL > Razstava, ki svojo pot po oktobrskem gostovanju na gradu Kromberk nadaljuje na štanjelskem gradu, razkriva arhitektovo prijateljstvo z mlado umetnico Neero Gatti na eni in likovno nadarjenost Maksa Fabianija na drugi strani. Poštna dopisnica je bila v tistem času priljubljen način komunikacije, pojasnjuje Katarina Brešan iz Goriškega muzeja, ki je z Alessandrom Quinzijem iz Goriških pokrajinskih muzejev iz Gorice pripravila razstavo: “Ustvaril je obsežen opus dopisnic, po besedah Marca Pozzetta naj bi jih bilo nekaj sto, vendar so se številne izgubile, nekatere pa so v zasebnih zbirkah.”
Neera Gatti in Maks Fabiani sta se spoznala konec 20. let 20. stoletja v Ferrarijevi vili v Štanjelu. Na razstavi so objavljene dopisnice, ki jih je arhitekt Neeri pošiljal med letoma 1930 in 1934, a redne stike sta vzdrževala vse do arhitektove smrti. Kdo je bila Neera Gatti? “Pozzetto jo je označil za zadnjo Fabianijevo učenko. Bila je slikarka in kasneje odlična keramičarka. Rodila se je v Trstu leta 1906, umrla pa v Benetkah leta 1973. Po materini strani je izhajala iz družine ladjarjev Premuda z Malega Lošinja, ki je prijateljevala s Fabianijevimi,” pripoveduje Brešanova.
Dopisnice so nastajale v trenutkih sprostitve v naravi in na potovanjih, na nekaterih je Fabiani celo upodobil sebe, spet na drugih se čuti futuristični vpliv.
Na šaljiv način je upodobil Neero Gatti, ji svetoval pri obnove hiši Premuda na Malem Lošinju ter ji predajal znanje o perspektivi, barvah in kompoziciji.
“Iz vseh dopisnic lahko prepoznamo medsebojno naklonjenost kljub generacijski razliki. Na dopisnicah Fabiani razglablja o umetnosti, arhitekturi in likovnem ustvarjanju. To je bila njuna skupna točka kljub razliki v letih,” odnosu dveh umetnikov približuje soavtorica razstave.
Neera Gatti je sledove pustila tudi v Štanjelu. “Poslikala je notranjost stolpa v Ferrarijevem vrtu. Druge poslikave pa so bile v predhodnici viteške dvorane,” se je na otvoritvi razstave spomnil domačin Jožef Švagelj. A na žalost so ti sledovi izginili v drugi svetovni vojni. Ohranile pa se niso niti dopisnice, ki jih je Gattijeva pošiljala Fabianiju.
Decembra bo razstava gostovala še v Goriških pokrajinskih muzejih.
PETRA MEZINEC
