Žalost onkraj sanj v koprski žalosti
Nadejali so se, da bo prvi literarni večer po dolgem premoru predsinočnjim pozdravila množica, pa se je na koprskem Prešernovem trgu zbralo le nekaj obiskovalcev, za povrh je prihod zadnji trenutek odpovedala še gostja.
KOPER > Pred knjigarno Libris je festival Fabula pripeljal knjigo predlanskega Nobelovega nagrajenca Petra Handkeja Žalost onkraj sanj, ki je lani pri založbi Beletrina izšla v prevodu Amalije Maček. Namesto napovedane gostje je na vprašanja Brede Biščak odgovarjala njena prevajalska kolegica Sonja Polanc, dobra poznavalka Handkejevega opusa.
Zdaj tudi v Fabulin izbor uvrščeno pripoved je pisatelj na papir prelil po samomoru matere, koroške Slovenke. Knjižica je pri Cankarjevi založbi v prevodu Stanke Rendla izšla že pet let po izvirniku, leta 1977. Novi prevodi so dobrodošli, saj se jezik spreminja in o marsičem vemo več kot pred pol stoletja, na voljo imamo tudi internet in druga pomagala, sta med drugim poudarili prevajalki.
Njuna kolegica je k novemu prevodu pripisala spremno besedo, v kateri ugotavlja, da Handke iz matere ni naredil cankarjanske mučenke, ampak jo je portretiral kot polnokrvno žensko, ki se rada smeji in pleše, bere in piše, krši vaška pravila, usodno pa jo omejuje okolica: “Gospodinjstvo in materinstvo sta potencialno lahko smrtonosna, če v njiju ne vidiš smisla.”