Zapisan v ljudskem spominu
Svetozar Borojević von Bojna (1856-1920), vrhovni poveljnik soške fronte, edini Slovan s činom feldmaršala v avstro-ogrski vojski, je v zgodovinskih učbenikih malokrat omenjen. Kako globoko je zapisan v ljudskem spominu, pa predstavlja film, ki so ga premierno predstavili na Cerju.
CERJE > “Prva svetovna vojna je hudo prizadela tudi slovensko etnično ozemlje in kot pacifista me ne zanima vojaška strategija, ampak fenomen feldmaršala, in sicer, kako in koliko je ostal v ljudskem spominu. Želel sem razsvetliti zgodovinski spomin in njegov lik skozi posamezne predmete in pripovedi,” je na četrtkovi premieri dokumentarno-igranega filma Feldmaršal Borojević - sledi vojskovodje ob oziroma v pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju poudaril režiser Jadran Sterle. Film naj bi si obiskovalci ogledali ob pomniku, pod milim nebom, tik preden so ga zavrteli, pa se z neba ulilo, zato so projekcijo nadaljevali v manjši konferenčni dvorani v notranjosti obeležja.
Svetozar Borojević von Bojna (1856-1920) se je rodil 13. decembra 1856 v Umetiću pri Kostajnici na Hrvaškem. Po rodu je bil krajiški Srb, prihajal je iz stare uskoške družine. Že od svojega desetega leta se je šolal na vojaških šolah, kasneje sodeloval pri avstro-ogrski okupaciji Sarajeva. Poveljeval je armadi, ki se je v Karpatih borila proti Rusom, leta 1915 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika bojevanja na soškem bojišču, odlikoval se je v enajstih soških bitkah. Habsburška monarhija, ki ji je zvesto služil, je nato razpadla, slavni in opevani general pa je z usodo človeka brez domovine umrl v anonimnosti. Pokopan je na Dunaju.
Film, ki ga je financirala občina Miren-Kostanjevica in je preveden v italijanščino, angleščino in nemščino, je nastajal od lanskega oktobra, predstavlja pa predmete (denimo hrastov vinski sod, iz katerega je pil Borojević), fotografije in pričevanja ljudi z raznih koncev Slovenije. Produkcijo so zaupali vrtojbenskemu podjetju Video Pro (posnel in zmontiral ga je Jure Škrlep), snemali pa so ga v Postojni, Ljubljani, Ilirski Bistrici in Novem mestu. Kot častniki v njem nastopajo amaterski igralci, ljubitelji zgodovine, ki v različnih društvih ohranjajo spomin na prvo svetovno vojno. Slavnega vojskovodjo je upodobil Novogoričan Dragi Lazovski.
Režiserja je zanimalo, kako ljudje ohranjajo spomin na tega vojskovodjo, predvsem na Krasu. “Marsikdo ne ve, da je bil do leta 1917 Borojević v Postojni, kjer je bilo postajno mesto poveljstva. Zanimalo me je tudi, zakaj je prestavil mejo fronte z Drave na dolino reke Soče. S tem ni ubogal Dunaja. Vedel je, kaj ta teren ob Soči pomeni za avstroogrsko obrambo,” razlaga Sterle.
Skoraj je prepričan, da je Borojević mejo prestavil iz osebnega, skritega, čustvenega namena - iz simpatije do slovanskih narodov. “Panslovanska ideja je bila takrat, da se južnoslovanski narodi izmaknejo germanskemu vplivu. Mislim, da je s tem omogočil, da fronta ni šla skozi slovensko ozemlje vse do Drave,” razlaga Sterle. Verjame, da bo film, ko ga bodo predstavili v več krajih, spodbudil ljudi, da bodo še kaj dodali, prinesli, komentirali in bo tako nekakšen impulz za nadaljnje raziskovanje in razmislek o Borojeviću.
ALENKA OŽBOT
