Zapleten norveški vzorec

KOPER > Frida, Alenka B., Sara Č., Sine K., Primož M. in Mia se spoznajo na skupinski terapiji, ki jo vodi dr. Mramor. Ne družijo jih ne spolna usmerjenost, ne svetovni nazor, ne poklic ali družbeni status. Njihov skupni imenovalec so psihične težave ter prostor in čas, v katerem se srečajo. Čeprav je prvo srečanje vse prej kot uspešno, kmalu ugotovijo, da so skupaj močnejši. Ustanovijo Ljubezenski odred in se zagnano trudijo popravljati krivice, na katere naletijo v svojem okolju. Najprej pomagajo drug drugemu, potem pa se odločijo, da bodo rešili še državo, ki je glavni krivec za njihove težave, in ustanovijo stranko Preprosto pošteni ...

“To niso nori ljudje,” je predsinočnjim, ko je koprskem Domu knjige z njo klepetala Nela Malečkar, pojasnila Desa Muck in pristavila, da gre za popolnoma običajne posameznike, ki so jih življenjske situacije v nekem trenutku pripeljale do roba, kar lahko zgodi čisto vsakemu od nas. Odred ali kako osrečiti druge proti njihovi volji je tako kot prejšnja romana poln avtoričinega značilnega humorja in ironičnih domislic.

Kako plesti kolektivno?

Od Panike in Peskovnika Boga Otroka se Odred razlikuje po tem, da nima samo enega glavnega junaka. Muckova za osrednjega protagonista izbere skupino in plete usodo desetih ljudi. “Ja, dejansko je izraz plesti precej ustrezen. Če imaš enega ali dva junaka, je približno tako, kot bi pri štrikanju uporabljal desne in leve zanke ter v najboljšem primeru dvobarvno volno. Roman s kolektivnim junakom pa je zapleten norveški vzorec. Ne gre za to, da bi bil zaradi zahtevnosti že vnaprej boljši od navadnega štrikanja, je pa treba, preden se ga lotiš, narediti načrt,” je snovanje romana opisala avtorica.

Zato je morala imeti že ob začetku pisanja jasno sliko in dobro izdelane značaje junakov - ti so namreč krojili zaplete in zgradili zgodbo. Pri tem ji je, pravi, precej pomagala čisto prva, najzgodnejša “šola kreativnega pisanja”. Ko so se na njenem pisalnem stroju rojevale Ljubezenske zgodbe za revijo Antena, se je izurila v natančnosti - pisati je namreč morala hitro, napisati veliko, zgodba je morala stati, zato možnosti za popravljanje ni bilo.

Facebook raziskava

Spodbudo za roman, ki bralca že po nekaj straneh potegne v bliskovit ritem, je najbolj priljubljena in brana slovenska pisateljica našla v slovenskem tukaj in zdaj. Ustvarjalno so jo vznemirili slogani, ki so pred volitvami obljubljali novo politiko in nove obraze.

Svoje like je gradila kompleksno, saj je prav vsak od nas posledica “osnovnih delcev”. ”Treba je razumeti vzroke dejanja. Na to, da smo v nekem trenutku takšni, kot smo, vpliva cel kup reči,” pravi pisateljica, ki jo je v Odredu zanimalo, kašni mehanizmi se v človeku sprožajo, ko pride do moči, kako si lažemo in opravičujemo slaba dejanja, da lahko še živimo s seboj.

Ker je želela izvedeti, kdo so ljudje, ki kandidirajo na volitvah, kako reagirajo in razmišljajo, je na facebooku odprla profil z izmišljenim imenom: “Levičarjem sem pisala precej versko blazne 'poste' in moram reči, da niso prav nič bolj strpni od 'ta desnih'. Dokaj hitro so umaknili moje izjave ali pa jih prepovedali. Na facebook strani stranke SDS pa sem med drugim objavila fotomontažo, na kateri sem dokazovala, da je Janez Janša reinkarnacija Jezusa Kristusa. Kar nisem mogla verjeti, kako so me všečkali.”

Žensko in moško branje

Roman, v katerem nastopajo izmišljeni liki, ki pa zaradi svoje nezrelosti, praznih obljub in sle po oblasti precej spomnijo na stanje v slovenski družbi, je napisan z oblico humorja. Desa Muck pač v vsem vidi tudi komično plat: “To ni veščina, to je dar. In svet ni črno-bel. Če začnem kakšno situacijo opisovati resno, se mi kmalu zazdi patetična. Tega kot pisateljica ne prenesem in se nemudoma začnem delati norca.”

Se ji pa zdi izjemno zanimivo, da njen novi roman ženske in moški berejo povsem drugače: “Bralke mi rečejo, da je sicer zabaven, a da jih je tudi pretresel, moški pa pravijo, da so se režali 'za znoret.' Res zanimivo.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

Maksimiljana Ipavec