Zarota za ogrevanje
Čeprav bodo 17. Festival slovenskega filma uradno odprli jutri, bodo projektorji zabrneli že nocoj, ko bodo predvajali filma Zarota Francija Križaja in Na slikoviti obali, s katerim se bodo poklonili spominu na režiserja Žarka Petana. Vse festivalske projekcije bodo za prebivalce občine Piran brezplačne.
PORTOROŽ > Na predvečer uradnega začetka festivala bodo platno dvorane v Avditoriju poselile podobe, posnete pred pol stoletja. Na slikoviti obali je 17-minutni promocijski film, ki prek turističnega obiska slovenske obale pokaže še druge gospodarske veje tega območja. Ob režiserju Žarku Petanu so ga soustvarili še scenarist Vladimir Koch, direktor fotografije Mile de Gleria in skladatelj Bojan Adamič.
Celovečerec Zarota ni imel prav veliko priložnosti, da bi prišel do gledalcev in prav to je bil po besedah vodje festivala Igorja Prassla eden od razlogov, da ga bodo prikazali na festivalskem predvečeru. Režiser je namreč prek zgodbe o vodji energo-inštituta, profesorju Dahlingu, ki ob pripravljanju dokumentacije za državno zborovanje, ugotovi, da so mu po naročilu oblastnikov podtaknili lažne podatke, načel temo, s katero je stopil na žulj takratni oblasti. “Zarota je film o korupciji, političnem sistemu, ki 'gre v maloro', skratka pokaže, da so imeli takrat enake probleme, kot jih imamo danes,” je o Križajevem celovečercu povedal Prassel.
Zarota je zanimiva še toliko bolj, ker gre za edino filmsko pričevanje o Odru 57, gledališki skupini, v kateri so delovali mnogi avtorji, ki so bili aktivni tudi v Reviji 57 in po njeni ukinitvi v Perspektivah, ob modernizmu pa jih je povezovala še kritika partijskega režima. Film je bil posnet po drami Primoža Kozaka, Križajev asistent je bil Taras Kermauner, glasbo pa je napisal Alojz Srebotnjak.
Pogled nazaj, v čase, ko so slovenski filmi nastajali v Vibinem studiu na piranskih Fornačah, bosta posvečena razstava in kratkometražni dokumentarec Nasvidenje, Piran. Kristina Ravnikar s sodelavci Kajo Brezočnik, Levom Predanom Kowarskim in Primožem Lukežičem je fotografije, ki bodo na ogled v Beli dvorani Avditorija, in film (predvajali ga bodo jutri na odprtju festivala) posnela julija letos. “Filmski studii v Piranu s svojo bogato zgodovino, lokacijo blizu morja in ostalinami v obliki zapuščenih scenografij, rekvizitov in kostumov predstavljajo zaklad, ki bi ga bilo greh potopiti v pozabo. Ta neprecenljivi ambient smo želeli še zadnjič ovekovečiti in ga prikazati kot izredno pomemben del slovenske filmske zgodovine,” pravijo ustvarjalci filma, ki tako kot fotografska razstava napoveduje multimedijsko razstavo Piran v filmu, ki jo pripravljajo v Obalnih galerijah, v začetku oktobra pa jo bodo odprli v Mestni galeriji.
MI