Zaslužen za razvoj in prepoznavnost domoznanstva

LJUBLJANA > Podelitev Goropevškovih nagrad so priredili 19. oktobra na 5. festivalu Domfest v Mestni knjižnici Ljubljana. Poimenovali so jo po vidnem slovenskem domoznancu in bibliotekarju, pokojnem Branku Goropevšku. Prvi prejemnik Goropevškove listine za prispevek k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva na Goriškem in preko slovenskih državnih meja je postal Marijan Brecelj, ki se je leta 1931 rodil v Ajdovščini, živi pa v Novi Gorici.

Glavni vir domoznanskih informacij

Kakor so zapisali v obrazložitvi nagrade, je v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici pustil vidne sledi, še posebno pri zbiranju in urejanju domoznanskega gradiva ter oblikovanju domoznanske zbirke. Vsa leta delovanja je bil eden glavnih virov domoznanskih informacij. Vzpostavil je tudi posebne zbirke Goriške knjižnice ter zbral veliko gradiva zanje. Zbirke so še danes urejene tako, kot si jih je v začetku zamislil Brecelj.

Rokopisno gradivo, ki ga hrani Goriška knjižnica, je našlo pot do nje zaradi Brecljevih prizadevanj. Za svoje delovanje na področju knjižničarstva je že v prvem letu podelitev (1967) dobil Čopovo diplomo Društva bibliotekarjev Slovenije. Prejel je tudi Bevkovo nagrado Skupščine Občine Nova Gorica (1978).

Sicer pa je bil Marijan Brecelj prvi strokovni delavec in dolgoletni vodja študijskega oddelka Goriške knjižnice (1954-1978), kasneje pa je bil bibliotekar v knjižnici Goriškega muzeja (1978-1990). “Več kot 50 let je strokovno spremljal in skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici, ki je kulturni spomenik državnega pomena,” pove Irena Tul, zadolžena za oddelek domoznanstva in posebnih zbirk v Goriški knjižnici. “Kot bibliotekar, bibliograf, leksikograf, publicist, urednik, literarni zgodovinar, pesnik in prevajalec je celo svoje življenje posvetil domoznanskim temam, promociji primorske literature in umetnostne ter literarne zgodovine. Njegova bibliografija iz leta 2003 obsega približno 1150 enot,” doda.

Sestavljal slovarje, leksikone, razstave

Brecelj je uredil tudi več bibliografij predvsem primorskih avtorjev, kot so France Bevk in Alojz Gradnik, in sestavil več slovarjev (furlanščina, brazilska oblika portugalščine, ...). Bil je glavni pobudnik Primorskega slovenskega biografskega leksikona, sodeloval je pri Enciklopediji Slovenije, Slovenskem biografskem leksikonu ter Furlanskem biografskem slovarju.

Postavil je več mednarodnih razstav, redno pisal prispevke za primorske revije, zasnoval zbirko Sakralni spomeniki Primorske, objavil več korespondenc (France Bevk, Ivan Trinko), … “Še v času, ko je bila meja fizično prisotna, je navezoval stike v goriškem multietničnem prostoru tako s Slovenci v Italiji kot z Italijani in Furlani ter bil tako eden najpomembnejših členov pri vzpostavitvi stikov s kulturnimi institucijami v Italiji,” še pove Irena Tul. In sklene: “Tudi objavljal je tako v slovenskih kot v italijanskih strokovnih revijah (Goriški knjižničar, Knjižnica, Studi Goriziani).”

Marijan Brecelj šteje že 87 let in se podelitve žal ni mogel udeležiti, zato je Goropevškovo listino v njegovem imenu prevzela hči Sara Pegan.