Zatočišče kulture sredi lažnive Evrope
V letošnji mozaik trinajstih prizorišč 26. Festivala Vilenica sta se v četrtek prvikrat uvrstili tudi Bunčetova domačija v Dutovljah in novo prizorišče v Braniku. Na borjaču v Dutovljah se je v izvirnih jezikih, s sočasnimi prevodi del v slovenščino in angleščino, odvijalo javno literarno branje petih literatov iz Evrope.
V Braniku pa so večer posvetili pred leti umrlemu domačemu pesniku Nevinu Birsi.
Dutovlje: branje petorice literatov
V okviru spremljajočih dogodkov festivala Vilenica se je na borjaču obnovljene Bunčetove domačije v Dutovljah v četrtek na javnem literarnem branju predstavilo pet evropskih literatov. Oder so si izmenjevali romanopisec, pesnik, dramatik in avtor radijskih iger Guy Helminger (1963) iz Luksemburga, Xavier Farré (1971) iz Španije, prozaist, dramatik, scenarist in tekstopisec Pavel Brycz (1968) iz Češke, Gorazd Kocijančič (1964) iz Slovenije in Angelika Reitzer (1971) iz Avstrije, medtem ko se je pesnik Pierluigi Cappello (1967) iz Italije opravičil zaradi bolezni.
Vtise tokratnega branja je povzel večletni član žirije Vilenice, tudi sam prevajalec, esejist in urednik Ludwig Hartinger, ki je kot Avstrijec razpet med rodno Avstrijo in Krasom, kjer preživi večino leta. “Kosovel je nekoč zapisal: Kras je zatočišče sredi lažnive Evrope. Z oddaljenostjo slabega kilometra od kraja, kjer je sam našel večni mir, je to današnje dogajanje dober približek Kosovelove ugotovitve, ki drži še danes. Večer je zato popolni uspeh, saj se tu družijo in preko jezikov spoznavajo različno govoreči Evropejci,” je povedal v slovenščini. Za izbor avstrijske gostje, ki je prozaistka, pesnica in dramaturginja se je odločil zato, ker uporablja zgoščen jezik, ki je bil, kljub njeni mladosti, že večkrat nagrajen.
V množici spremljajočih dogodkov predstavljajo literarna branja osrednji del vileniškega festivala. Teh se, poleg domačinov in drugih ljubiteljev pisane besede množično udeležujejo tudi založniki in literarni zastopniki, saj avtorji nastopajo z branjem lastnih del v izvirnih jezikih, prevode del v slovenščino in angleščino (poleg nemčine so to uradni jeziki festivala) pa je mogoče sočasno spremljati na platnu. Posebno mesto ima mednarodna žirija, sestavljena iz gostov festivala, ki bo na sobotni literarni matineji v Štanjelu najboljši prispevek v zborniku nagradila s prestižnim kristalom vilenice.
Za marsikaterega poslušalca presenetljivo je publiko nagovoril v slovenščini tudi gost iz Španije, ki je pesnik in prevajalec iz poljščine in slovenščine v španščino in katalonščino. “Pred šestimi leti sem v Ljubljani preživel leto in pol. Kot Katalonec, v maternem jeziku bom tudi bral svoja dela, sem se takrat zaljubil v slovenščino,” je dejal Farre in požel dodatni aplavz. Zagovarja in udejanja idejo, da je poznavanje drugačnosti ključ do lastnega umetniškega izraza.
Edini tokratni slovenski literat Gorazd Kocijančič pa je s svojim nastopom naredil največji vtis na domačinko Nedo Sigdell. “Ne le, da je sodeloval pri nastanku slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma ter da je prevedel celotnega Platona, fascinantno je tudi, da se je pisno vživel v čas Trubarja, katerega odhod iz Ljubljane je danes originalno in zame zelo čustveno ubesedil,” ni skrivala pohval na račun sorojaka.
Ob številnih čestitkah je bil zadovoljen tudi Branko Kjuder, predsednik TD Kras, ki je, skupaj z Društvom slovenskih pisateljev in KD Vilenica, poskrbelo za organizacijo večera. “Čedalje bolj se potrjuje, da je kultura ena izmed najbolj pomembnih plati turizma. Tudi zato današnje branje ni bilo le še eno v nizu podobnih, temveč je kulturnike - med njimi je bila celo gostja iz Južne Koreje - pripeljala k nam, kjer so v živo spoznavali različne plati evropske kulture, katere bogastvo je ravno v njeni različnosti,” je sam ocenil druženje, ki se je neformalno ob teranu, pršutu in joti povleklo še dolgo v noč.
Večer je večjezično povezovala prevajalka in tolmačka Breda Biščak, medtem ko so za glasbeni premor z venčkom lokalnih ljudskih pesmi poskrbele pevke folklorne skupine Kraški šopek.
Branik: Večer posvetili Nevinu
Nova lokacija Vilenice v Braniku se je izkazala za dobrodošlo točko, saj je zven literarnih branj segel tudi v Vipavsko dolino.
V Braniku so Vilenico dobro sprejeli, posebej veseli so bili, kot je uvodoma dejal Zvonko Benko iz Kulturno prosvetnega društva Franc Zgonik, da so večer posvetili “njihovemu” pesniku Nevinu Birsi. “Upam, da bo Vilenica čez eno leto spet tukaj,” je zaključil Benko. Tudi Milan Jesih, predsednik Društva slovenskih pisateljev je izrazil zadovoljstvo, ker je Vilenica “zapičila novo buciko na njenem zemljevidu”, dobrodošlico pa ji je v imenu mestne občine Nova Gorica zaželel tudi svetnik Robert Žerjal.
Večer, ki ga je z besedo povezala Vesna Humar, s pesmijo pa Moški pevski zbor Franc Zgonik Branik, se je odvil z literarnimi branji. Ivan Dobnik iz Savinjske doline je prebiral svoje pesmi, glede same esence pesmi v prevodih pa je dejal: “Pomembno je, da je pesem dobra, ne glede na jezik.”
Alain Lance je prebral še pesem v francoskem jeziku. Pravi, da branje v živo ne sme biti nadomestilo za branje, pač pa le motiv, da posežemo po knjigi. Vladimir Levčev iz Bolgarije je na vprašanje, od kod potreba po pisanju, odgovoril, da je literatura nastala iz petja, ne iz pisanja, Argentinec Alberto Manguel, ki ve vse o skrivnostih branja, pa se je pošalil, da za dober roman veljajo tri osnovna pravila, a žal nihče ne ve, katera. Prebral je končni del Odisejeve vrnitve. Za konec je pesem prebral še Aleksander Peršolja, pobudnik festivala Vilenica in nosilec njenega spomina.
Domačini so pisateljem in pesnikom po literarnih branjih postregli s polento in golažem ter kapljico domačega rujnega, da so se lahko še družili.
BOGDAN MACAROL,
KLAVDIJA FIGELJ
