Zaton in ponovni vzpon balkanske bombe?

Filip Grujić je nagrajeni srbski pisatelj, režiser in avtor treh zelo dobro sprejetih romanov in prejemnik številnih nagrad za dramsko pisanje (Sterijeva nagrada in Mihizova nagrada) ter nas v dokumentarnem filmu ceste z legendarnim yugom pelje od New Yorka do Los Angelesa, skozi 23 ameriških zveznih držav in številne prepreke, s katerimi se sooči filmska ekipa na poti, dolgi več kot 10.000 kilometrov.

Režijski celovečerni prvenec

Njegov prijatelj Aleksa Borković, ki je režiser in snemalec, dogajanje spremlja večinoma izza kamere, občasno stopi tudi pred njo. Borković, ki izhaja iz BiH, je sicer avtor kratkega filma Čekaj me ovde, ki je premiero doživel na filmskem festivalu v Sarajevu, ter je kot snemalec sodeloval pri številnih mednarodnih projektih in umetniških produkcijah. Yugo gre v Ameriko pa je Grujićev in Borkovićev režijski celovečerni prvenec.

Prizor iz dokumentarca Yugo gre v Ameriko, skrajno levo Filip Grujić in skrajno desno Aleksa Borković, avtorja filma, vmes bosanska ekipa, ki je rešila zagato z menjalnikom yuga.

Foto: Posnetek Zaslona

V ZDA se jima kmalu pridruži še Grujićev prijatelj Aleksandar Blažić, s katerim se poznata še iz otroštva, in si je svoje življenje skušal ustvariti v ZDA, vendar ga težave z vizumom prisilijo v predčasni odhod - tako iz države kot iz yugo odprave. Nekje na sredini filma se ekipi kot tonski tehnik nato pridruži še Ivana Finci iz Srbije, ki poskrbi za nekaj najbolj vizualno markantnih in bizarnih prizorov.

A prvi zaplet se zgodi že na začetku, v Srbiji. Ko Grujić naposled najde ustreznega yuga in odličnega mehanika, ki poskrbi za to, da bo avto kos več kot 10.000 kilometrov dolgi ameriški avanturi, ugotovi, da obnovljenega yuga pod nobenim pogojem ne more uvoziti v ZDA. Filmska ekipa ne vrže puške v koruzo in se vseeno odpravi v ZDA in nekje v Pensilvaniji najde decenten primerek yuga (vsaj nazven), s katerim začne ameriško epopejo.

Yugo kot priložnost za filmsko avanturo

Grujić, čigar pronicljive komentarje spremljamo tudi v offu, legendo okoli yuga vseskozi prepleta z uradno zgodovino in duhom časa 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja ter osebno zgodovino. Leta 1994, proti koncu vojne v Srbiji se rodi Filip Grujić in prva stvar, ki jo zagleda ob izhodu iz bolnišnice je rdeči yugo, s katerim sta ga starša odpeljala domov, slišimo uvodoma. Po dveh letih se starša ločita in yuga prodata, za Grujića pa je, kot doda, ta avto bil “velik misterij” in simbol neke oddaljene fikcije oziroma tudi možnost za veliko ameriško avanturo.

Zgodba yuga se je začela veliko prej pred rojstvom Grujića, takorekoč s smrtjo Tita, ko je leta 1980 nastal prvi prototip. Leto in pol po odmevnih olimpijskih igrah v Sarajevu so yuga začeli izvažati v ZDA in Jugoslavija se je še bolj utrdila v skupini “dobrih komunističnih držav”. Yugo je bil tedaj najbolj poceni avtomobil na tržišču in Grujić v dokumentarcu satirično pripomni, da je “yugomania zajela Reaganove ZDA,” oglaševalski slogan pa se je glasil Balkan Bomb.

Atrakcija, ki združuje

Slava je trajala, vse dokler Consumer Reports (nekakšna ameriška različica Zveze potrošnikov) ni zapisal, da je bolje kupiti rabljeni avtomobil kot pa yuga in je ta postal predmet posmeha, predvsem med komiki in tudi v Hollywoodu - najbolj znamenit cameo je doživel v akcionerju Umri pokončno. Dokončni žebelj v krsto je zabila vojna na Balkanu, ko je bil uveden embargo z državami bivše Jugoslavije. V ZDA je yugo tako sčasoma postal redkost, medtem ko ga je na Balkanu mogoče srečati še danes, morda pa čez čas tudi novega, hibridnega, je bilo nedavno slišati v Beogradu.

Kakorkoli, takoj ko se je Grujićeva in Borkovićeva ekipa zapeljala z yugom po ameriških cestah, so ugotovili, da je yugo še vedno atrakcija - atrakcija, ki združuje. Ker so kupili yuga v ZDA “na lepe oči”, so se začele hitro težave. Na pomoč so jim priskočili tako yugo simpatizerji iz ZDA kot bosanska diaspora v ZDA in drugi.

Kaj je neuspeh?

V dokumentarcu zasledimo tudi številne intervjuje z osrednjimi akterji, ki so poskrbeli za prodor yuga na ameriški trg. Med temi tudi Malcolma Bricklina, direktorja nekdanje družbe Yugo America, ki je na Grujićevo vprašanje, ali je bil yugo zanj neuspeh, odgovoril: “Z njim sem zaslužil 20 milijonov dolarjev. Se tebi to zdi neuspeh?” Prodor na ameriški trg je pred yugom sicer spodletel velikim avtomobilskim koncernom, kot so Peugeot, Fiat, Daihatsu, Saab … Kaj pomeni neuspeh je torej zelo izmuzljivo vprašanje. Tudi filmska ekipa na cilju v Los Angelesu ni bila niti najmanj razočarana, ker ni dobila dokončnih odgovorov, kvečjemu zelo žalostna, ker se je končala velika yugo ameriška filmska avantura. •